Dosedanje delo

Preberite vnemo in razumevanje poslancev ob sprejetju ZFPPod

Poslanci DZ so zaradi naglice – morali so na počitnice in nerazumevanja posledic na katere je opozoril edino poslanec g. Špiletič sprejeli zakon, ki je svetovni unikat – ni ga moč najti ne v Evropi ne v državah , kjer gojijo eksotično sadje. Razlago ZFPPod in način sprejemanja si lahko podrobneje preberete v magnetogramu seje in odborov v DZ v letu 1999. S kako lahkoto so poslali na počitnice 17080 lastnikov – kapitalskih – družb z omejeno odgovornostjo.

Preberite :
15.seja DZ RS – 24.6.1999 – sprejem Zakona o finančnem poslovanju podjetij
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
nadaljevanje 15. seje
(24. junij 1999)

Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.09 uri.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam nadaljevanje 15. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Eda Okretič-Salmič, Ciril Pucko, Peter Petrovič, Vladimir Čeligoj, Miroslav Mozetič, Roman Jakič, Jožef Košir, Ciril Metod Pungartnik, Zoran Lešnik, Mirko Zamernik za popoldanski del seje, Ivo Hvalica za popoldanski del seje, Janez Mežan za popoldanski del seje, Benjamin Henigman, Vili Trofenik, Polonca Dobrajc za dopoldanski del seje, Borut Pahor, Pavel Rupar, Janez Podobnik, Franc Pukšič, Miroslav Luci, Janez Kramberger, Darinka Mravljak, Miran Jerič za pričetek seje, dr. Jože Zagožen od 11. do 12. ure. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. 49 navzočih poslank in poslancev; tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih prav lepo pozdravljam.
Ob zaključku včerajšnjega zasedanja je bil zbor obveščen, da bomo današnje nadaljevanje 15. seje državnega zbora pričeli z obravnavo prekinjene 11.a točke dnevnega reda, to je tretje obravnave predloga zakona o carinski službi. Danes pa smo bili obveščeni, da vlada Republike Slovenije na svoji seji pravkar obravnava amandmaje k predlogu navedenega zakona. Zato bomo navedeni predlog zakona obravnavali, ko bomo prejeli amandmaje vlade.
Današnje nadaljevanje bomo pričeli tako z obravnavo 17. točke dnevnega reda – predlog zakona o finančnem poslovanju podjetij. Nato bomo prešli na obravnavo 19. točke – predlog zakona o državnem tožilstvu. Zatem bomo prešli na obravnavo 21. točke – predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, in na obravnavo 23. točke – predlog zakona o varstvu osebnih podatkov ter nato po dnevnem redu dalje.

Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ, HITRI POSTOPEK. Proceduralno, gospod Štefan Klinc.

ŠTEFAN KLINC:

Spoštovani podpredsednik, drage poslanke in poslanci!

Vsi vemo, da je jutri velik praznik. Vemo vsi, da je danes popoldne nemogoče po cesti se voziti, kateri smo oddaljeni. Predlagam, da glasujemo, da danes delamo skozi do 13.00 ure in hitimo z delom, bodimo vedno sklepčni, in mislim, da bomo več naredili, kot pa da bomo popoldne ustvarjali nesklepčnost in ne bomo nič naredili. Zato prosim, gospod predsedujoči, da daš predlog na glasovanje, da danes delamo neprekinjeno do 13.00 ure.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:

Slišali smo proceduralni predlog. Predlog bom dal na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim za mir v dvorani! Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Proceduralni predlog je, da danes delamo do 13.00 ure, kot je rekel Štefan Klinc, intenzivno.
Kdo je za predlog? (23 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije, v prvo obravnavo. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. (Ne želi.) … (Nemir v dvorani.) … Predsednik odbora za finance in monetarno politiko, mag. Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ:

Spoštovani!

Predlog zakona smo temeljito proučili, ga podprli. To je tisti zakon, o katerem se je dolgo govorilo, da naj bi prispeval k večji finančni disciplini. Na predlog zakona smo podali nekaj amandmajev.
Amandmaji se nanašajo ali sledijo pripombam sekretariata za zakonodajo, sledijo pripombam iz obravnave na odboru. Med njimi pa je najpomembnejši amandma k prehodnim določbam. To je amandma k 39. členu, ki predvideva zamik uveljavitve drugega poglavja tega zakona. To je tisto poglavje, ki bo najbolj pretreslo poslovanje nekaterih podjetij za pol leta.
Na odboru je bilo poleg tega, kar je sedaj tukaj predstavljeno v amandmajih, še nekaj razprave. Ta razprava je rezultirala v dveh dodatnih amandmajih, ki ju odbor sicer ni obravnaval. Izhajata iz obravnave na odboru. Eno je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke za novi 37.a člen, ki predvideva, da se zelo stroge določbe v zvezi s finančno disciplino v tem zakonu začnejo nanašati tudi na poslovanje državnega proračuna. Na odboru, ko smo razpravljali o tem, smo bili mnenja, da to ne sodi v ta zakon, ampak v zakon ali o izvrševanju proračuna ali o javnih financah, to je tisti, ki je sedaj v drugi obravnavi v proceduri. Zato kot odbor tega amandmaja nismo sprejeli ali takega podobnega amandmaja nismo sprejeli.
Druga razprava na odboru, ki rezultira v nekem amandmaju, je razprava o tem, ali so poslovno-finančni standardi, ki so predvideni v tem predlogu zakona in naj bi bili povod za neke ukrepe po tem zakonu, niso pa nekaj, kar bi bilo zelo eksaktno, ali torej sodijo v ta zakon ali ne sodijo. Na odboru nismo bili povsem prepričani, ali je prav, da sodijo ali ne; kasneje se je pokazalo, da inštitut za revidiranje predpisuje samo poslovno-finančna načela, ne pa nekaj, kar bi se imenovalo poslovno-finančni standardi. Zato sem kasneje sam predlagal, ker nekako ni bilo niti časa, da bi ponovno skliceval odbor, amandma, s katerim se še standardi črtajo iz tega zakona. Še enkrat pravim, ker niso zadosti eksaktni; zakon oziroma posledice v zakonu so pa zelo eksaktne in ne more se nekaj, kar je zelo eksaktno, nanašati na nekaj, kar niti ni natančno določeno.
Toliko v zvezi s tem. Torej, trije vsebinski posegi v zakon v obliki treh amandmajev. Eno je amandma odbora, dva pa izhajata iz razprave na odboru in sta bila vložena kasneje. Drugi amandmaji odbora so bolj pravnotehnične oziroma redakcijske narave. Odbor predlaga, da predlog zakona sprejmete, skupaj z amandmaji odbora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:

Hvala lepa, gospod Kopač. Kolegi poslanci, prosim za mir v dvorani! Razgovore opravite v preddverju dvorane. Sprašujem predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ali želi besedo! (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Pismeno se je prijavil Feri Horvat, v imenu poslanske skupine združene liste.

FRANC (FERI) HORVAT:

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade ter medijev! Čeprav izgleda, da ta zakon v državnem zboru ne vzbuja nekega posebnega zanimanja, pa je dejstvo, da predvsem gospodarstvo od njega izjemno veliko pričakuje, in zato se je vredno malo zadržati ob njem in videti, ali je možno še kaj izboljšati v tem zakonu, zato da bi pričakovanja bila vsaj približno uresničena, če ne v celoti.
V poslanski skupini niti malo ne dvomimo v dober namen predlagatelja. Ni možno oporekati temeljnim načelom, ki so zapisana predvsem v poglavju Pravila skrbnega finančnega poslovanja, v členih od 4 do 9, čeprav bi človek rekel, da ta vsebina bolj sodi v učbenike oziroma je v učbenikih o ekonomiki podjetij ter v drugih, kot pa v zakon. Res je tudi, da so zlasti manjša podjetja in obrtniki ter zbornice, zlasti obrtna zbornica Slovenije, pa tudi gospodarska zbornica, že leta in leta opozarjali na problem plačilne nediscipline in predlagali oziroma zahtevali, da vlada sprejme predpise za poostritev plačilne discipline, predvsem za izboljšanje plačevanja obveznosti do dobaviteljev in drugih. Zato je tudi razumljivo, da obe zbornici, tako gospodarska kot obrtna, podpirata ta zakon, čeprav lahko vidimo v njihovih mnenjih in razpravah, da se hkrati sprašujejo, ali bo ta zakon tudi v praksi izvajan in ali bo deloval, ali bo dosegel svoj namen. Mislim, da je vprašanje upravičeno. Potrebno je opozoriti na to, da so pričakovanja verjetno prevelika, da so prisotne tudi iluzije in da sam zakon ne bo dovolj za zagotovitev plačilne discipline. Zakon bo z zaostritvijo odgovornosti poslovodstev in uprav…

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:

Gospod Horvat, se opravičujem, moram vas prekiniti. Kolegice in kolegi! Prosim za mir v dvorani! Prej smo izglasovali skrajšani današnji delovnik, in če hočemo nekaj narediti, prosim za mir v dvorani, da lahko poslušamo ljudi, ki razpravljajo. Prosim.

FRANC (FERI) HORVAT:

Zakon bo z zaostritvijo odgovornosti poslovodstev oziroma uprav podjetij v členih od 10 do 22 z uvedbo sankcij, ki jih zakon o gospodarskih družbah pri podobnih določbah nima, prispeval k večji finančni disciplini, ko res gre za nedisciplino, torej za nespoštovanje poslovne morale, da če nekaj kupiš, moraš plačati, ali če obljubiš plačilo, da ga moraš tudi potem izvršiti. Večji problem pa bo – in velik del finančne nediscipline in plačilne nediscipline izvira od tega – ko gre za materialne, finančne vzroke za finančno nedisciplino. Ko gre za težave v poslovanju, bodisi nakopičene iz preteklosti ali tekoče, ko gre za neplačilo upnikov oziroma neplačilo dolžnikov, tako podjetij kot tudi države oziroma proračunskih porabnikov in nastane potem cela veriga neplačevanja. Zato menim, da bodo poleg sprejema tega zakona, ki mu ne nasprotujemo, potrebni še drugi ukrepi, predvsem za odpravo vzrokov finančnih težav in finančne nediscipline. Naj navedem samo nekatere. Potrebno bo učinkovitejše in hitrejše saniranje podjetij, ki imajo težave in imajo realne tržne in druge šanse za preživetje in za razvoj. To, kot smo slišali predstavitev ministrice za gospodarske dejavnosti, je tudi ena od njenih programskih prioritet. Potrebno bo hitrejše finančno, tržno in drugo prestrukturiranje podjetij. Potrebna bo tudi večja finančna disciplina proračunskih uporabnikov, zato bomo podprli amandma, ki ga predlaga kolega Špiletič, ali pa bo potrebno v zakon o javnih financah, do sedaj imenovan zakon o proračunih, vgraditi določila, ki bodo tudi s sankcijami zavezovala odgovorne osebe pri porabnikih javnih sredstev, obvezo, da izvršijo svoje obveznosti do podjetij. Kajti teh primerov, ko država ne izvršuje obveznosti, po drugi strani pa kasira davke, je tudi zelo veliko in je tudi del vzrokov za plačilni nered in nedisciplino. Potrebni bodo realnejši roki za uveljavitev zakona. Zato bomo tudi podprli amandma, ki ga predlaga kolega Kopač k 39. členu: Prehodni rok 6 mesecev za uveljavitev zakona.
Končno bi zaključil s tem, da ko obrazložitev govori o finančnih posledicah tega zakona, mislim, da so te posledice podcenjene. Ker govori samo o tistem, kar bo zakon direktno s sabo prinesel bolj na formalnem področju, ne pa o tistem, kar bo potrebno tudi storiti na področju odprave vzrokov finančne nediscipline. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:

Hvala. V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ:

Hvala za besedo. Zakon, ki je pred nami, je gotovo nastal zaradi močnega pritiska predvsem obrtne zbornice, tudi gospodarske zbornice in številnih, predvsem majhnih podjetij, ki so se zaradi velike plačilne nediscipline znašla v položaju, ko niso več mogla poravnavati tekoče svojih obveznosti. Na drugi strani pa so imele ogromno terjatev, predvsem do velikih poslovnih sistemov. Ker se bo to razmerje še bolj zaostrilo z uvedbo davka na dodano vrednost, je potem ministrstvo za finance oziroma vlada pripravila zakon, ki je pred nami in ki zapoveduje, da je treba obveznosti poravnavati tekoče. Mislim, da so že pravila dobrega gospodarjenja in pravzaprav ni nekega posebnega razloga, da jih v zakonu še posebej napišemo.
Če je to nujno potrebno samo zato, da dobimo podlago, da neplačilo posebej sankcioniramo, potem je ta ukrep še nekako razumljiv, drugače pa to zahtevajo že pravila lepega oziroma gospodarnega obnašanja vsakega poslovnega sistema. Če pogledamo globlje. Zakaj je ta zakon sploh potreben? Gotovo je to potrebno zaradi nedelovanja oziroma prepočasnega delovanja pravne države. Podjetja opozarjajo na to, da kljub temu, da z verodostojnimi listinami lahko izkažejo obstoj terjatev, enostavno teh ne morejo izterjati. Na sodišču postopki tečejo predolgo in tudi ta oblika izterjave, ta oblika prisilne izterjave žal ne omogoča podjetjem, da dobijo tisto, do česar so upravičena.
Tudi ta zakon po našem prepričanju ne bo rešil tega, kar naj bi – problema nelikvidnosti, ko gre za razmerje med velikimi poslovnimi sistemi in majhnimi podjetji. Kaj se bo zgodilo? Veliki poslovni sistemi, na katere je vezano veliko število majhnih podjetij ali obrtnikov, avtoprevoznikov na primer, se bo kar na enkrat znašlo v situaciji, da bodo veliki poslovni sistemi rekli naslednje: “Plačilni rok je 12 mesecev. Vzemi ali pusti.” Na ta način tudi obveznost podjetja, da pravočasno poravna svoje obveznosti, pomeni, da mora podjetje poravnati obveznosti v 12 mesecih. Skratka, v tem odnosu nismo rešili ničesar, ker bo še vedno pogovarjanje, dogovarjanje o poslu, dogovarjanje dveh neenakopravnih partnerjev. Ključnega, kar naj bi s tem zakonom rešili, na ta način torej ne rešujemo.
Drug velik problem, ki pa tudi ostaja odprt, pa je problem neplačila države. Namreč, dogaja se, da vsi proračunski uporabniki že na začetku leta naročijo blago, naročijo storitve, do višine zneska, ki je določen v proračunu. Ker se pa v proračun stekajo sredstva celo leto po mesecih, tako ti proračunski uporabniki tudi celo leto postopoma plačujejo svoje obveznosti in država je tako največji neplačnik ali pa največji neredni neplačnik v tej državi. Ta zakon tega problema ne rešuje. To dejstvo, ob uvedbi davka na dodano vrednost pomeni, da tistega, kar smo hoteli s tem zakonom urediti, to je problem nelikvidnosti, vsaj v večini s tem zakonom ne odpravljamo.
Zato smo v naši poslanski skupini predlagali amandma k 37. členu tega zakona, ki bi ministra za finance zavezal, da v roku enega meseca po sprejemu tega zakona izda podzakonski akt, ki bi vsebino tega zakona oziroma tiste določbe, ki veljajo za gospodarske družbe, zavezal tudi vse proračunske uporabnike. Na ta način bi torej izenačili proračunske uporabnike s tistimi gospodarskimi subjekti, ki so ustanovljeni po zakonu o gospodarskih družbah. Čeprav se pa hkrati sprašujemo, kako je mogoče, da minister za finance že doslej ni izdal načina, kako in do katere višine smejo posamezni proračunski uporabniki sprejemati obveznosti; saj vendarle obstaja proračunsko načrtovanje – vsak mesec oziroma še pogosteje morajo proračunski uporabniki poslati na ministrstvo za finance zahtevo za odobritev višine sredstev v tekočem mesecu. Kako je mogoče, da ni to tisti “plafon”, do katerega smejo tudi proračunski uporabniki prevzemati obveznosti? Prevzemajo jih lahko, seveda, do višine, ki je določena v proračunu, denarja pa dobijo vsak mesec eno dvanajstino. Minister za finance, skratka, tu ni storil tistega, kar bi moral in kar bi lahko v okviru pooblastil, ki jih že ima.
Seveda pa v poslanski skupini izražamo tudi dvom v korektnost tistega dela zakona, ki govori o izbrisu iz registra, oziroma tistega dela zakona, ki je prenesen iz pred nedavnim sprejetega zakona o stečaju in likvidaciji. Namreč tisto, kar je bilo tam predvideno, da se bo reševalo v postopku stečaja oziroma likvidacije ali pa prisilne poravnave, se bo zdaj kar po bližnjici naredilo zgolj z izbrisom iz sodnega registra. In ali je ta postopek korekten ali ni, menim, da je potrebno in vredno razmisleka, še preden začnemo glasovati o zakonu v drugem branju. In jaz bi tu pa res lepo prosil, da se do tega opredeli tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora, kajti narediti izbris iz sodnega registra, ne da bi se pred tem pretehtale vse terjatve in vse obveznosti posameznega gospodarskega subjekta, kar se pa naredi v stečajnem postopku, nam izraža dvom, da se tu zaradi pritiska predvsem sodnikov, ki so se močno uprli zakonu o stečaju in likvidaciji in je vlada seveda temu pritisku ugodila, izraža dvom v korektnost takšnega postopka. In še enkrat sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve prosim za mnenje. Poslanska skupina SDS torej zakonu kot takemu ne bo nasprotovala. Pomisleke, ki jih imamo ob tem zakonu, sem navedel, seveda pa pozivam vse, da podprete amandma, ki smo ga predlagali, kajti na ta način zagotovimo enakopravnost pred zakonom vseh gospodarskih subjektov in tudi v veliki meri vplivamo k odpravi nelikvidnosti, kar naj bi bil temeljni cilj tega zakona. Hvala lepa.

Poimenski seznam glasovanja o Noveli zakona o finančnem poslovanju podjetij

Zakoni in akti

Glasovanje

DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Glasovanje dne
03/27/2007
ob 05:57:26 PM
26. Redna seja
Kvorum: 71
Za: 58
Proti: 8
ANDERLIČ ANTON
BAJC JOSIP
BAROVIČ BOGDAN
BATTELLI ROBERTO
BEVK SAMO
BRENČIČ STANISLAV
CUKJATI FRANCE
CVIKL MILAN
ČERNAČ ZVONKO
DOBRAJC POLONCA
DROBNIČ JANEZ
DROFENIK MARJAN
DŽUBAN GEZA
GABER SLAVKO
GANTAR PAVEL
GERMIČ LJUBO
GRILL IVAN
GRIMS BRANKO
GULIČ ALE
HAN MATJAŽ
HOMAN BOJAN
HORVAT FRANC FERI
HORVAT JOŽEF
HROVAT ROBERT
HVAUC SREČKO
IRGL EVA
JANC KRISTIJAN
JAZBEC FRANC
JELEN IVAN
JELINČIČ P. ZMAGO
JERAJ ALENKA
JERIČ MIRAN
JEROVŠEK JOŽEF
JURI AURELIO
KLAVORA VASJA
KOKALJ ANTON
KONTIČ BOJAN
KOREN DRAGO
KOVAČIČ DIMITRIJ
KRAMBERGER JANEZ
KRIVEC DANIJEL
KUCLER DOLINAR MOJCA
KUMER DUŠAN
LAHOVNIK MATEJ
LAVTIŽAR BEBLER DAR


K
K
K
K
K

K
K

K



K
K
K
K
K
K
K
K
K
K

K
K

K
K

K
K
K
K


K
K
K
K
K



Z
Z
Z
Z

Z
Z

Z



P
Z
Z
P
Z
Z
Z
Z
Z
Z

Z
Z


Z

Z
Z
Z
Z


Z
Z
Z
Z
Z

Z
LJUBELJŠEK MITJA
MARINIČ BRANKO
MIKOLIČ MARTIN
MOGE RUDOLF
PAJK STANE
PAVLIHA MARKO
PEČAN BREDA
PEČE SAŠO
PETAN RUDOLF
PETEK MILAN
PETEK MIRO
POJBIČ MARIJAN
POSEDEL ALOJZ
POTRATA MAJDA
POTRČ MIRAN
POZSONEC MARIA
PRESEČNIK JAKOB
PREVC MIHAEL
PRIJATELJ SREČKO
PUKŠIČ FRANC
REZMAN VILI
ROP ANTON
RUGELJ BOJAN
SAJOVIC BORUT
SLAVINEC MITJA
SOK ALOJZ
STARMAN BOJAN
SUŠNIK FRANC
ŠIRCA MAJDA
ŠKOLČ JOŽEF
ŠTEBE TOMAŽ
ŠVAGAN MATJAŽ
TANKO JOŽE
TERČON DAVORIN
TESTEN CIRIL
TROFENIK VILI
UHAN MARJETKA
VEBER JANKO
VERŠNIK RUDI
ZAGORAC BOŠTJAN
ZALOKAR ORAŽEM CVETKA
ZAMERNIK BOGOMIR
ZIHERL MILENKO
ŽGAJNER TAVŠ BARBARA
ŽNIDARŠIČ FRAN
K
K
K
K
K
K
K

K
K
K
K
K
K
K
K
K
K
K
K
K

K
K
K
K
K
K
K
K
K

K

K
K
K

K
K

K
K
K
Z
Z
Z

Z
Z
Z

Z
P
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z

Z
Z

Z

P
Z
Z
Z
Z
P
Z

Z

Z
P
Z

Z
P

Z
Z
P
Z

Urad Vlade RS za informiranje
Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 102. seji, 20. decembra 2006

Vlada o predlogu Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij

Vlada RS je na svoji današnji redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo predloga Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij. Predlagana ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, ki je veljalo v slovenskem pravnem redu pred uveljavitvijo Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Ureditev je usmerjena v to, da lahko družbeniki, ki so svoje premoženje vložili v podjetniško dejavnost (vložek v osnovni kapital družbe) z namenom, da bi z njim uresničevali svoj podjetniški interes, lahko z gotovostjo pričakujejo, da s svojim vložkom v družbo ni ogroženo njihovo osebno premoženje, ampak zgolj njihov vložek. Tako bi se uresničilo temeljno načelo korporacijskega prava ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika, ki predstavlja pomemben javni interes zagotavljanja ustreznega, mednarodno primerljivega, in pravno varovanega sistemskega gospodarskega okolja za kapitalske družbe. Poglavitna rešitev uresničuje že naveden cilj zakona, ki poleg vsebinske spremembe odprave odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe ureja tudi prehodno obdobje za postopke, ki še tečejo v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti družbenikov. Pri tehtanju okoliščin, kako urediti prehodno obdobje, da v zvezi z ustavnim načelom pravne države in zaupanja v pravo ne bi bila nesorazmerno prizadeta katera od skupin deležnikov (upniki in odgovorni družbeniki), na katere se ta zakon nanaša, predlagana rešitev ustavlja vse postopke in dejanja, ki v zvezi s tem tečejo, in z dnem uveljavitve predloga zakona za naprej ne dopušča uveljavljanje kakršnih koli zahtevkov na tej pravni podlagi. Izjemo od tega pravila predstavlja le institut spregleda pravne osebnosti, ki ureja zlorabe položajev družbenikov. Predlagane spremembe zakona so vsebinsko manj obsežne, saj spreminjajo le en člen zakona, prenehanje veljavnosti dveh odstavkov člena in ureditev prehodnega obdobja ter so omejene le na urejanje zadev, kot je odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane kapitalske družbe. Hitra ureditev tega področja bo preprečila začetek in nadaljevanje postopkov, v katerih so družbeniki odgovorni za obveznosti.  V delovni program vlade je bil vključen Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki naj bi celovito preuredil tematiko tega področja. Ker Ministrstvo za pravosodje pripravlja nov zakon, ki bo urejal insolventno pravo, kamor se bo uvrstil tudi pretežni del določb veljavnega ZFPPod s potrebnimi spremembami, je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo le nujne popravke te vsebine zakona.
Urad Vlade RS za informiranje

Obrazložitev Vlade RS – Novele zakona o finančnem poslovanju podjetij
SKRAJŠANI POSTOPEK      PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ (ZFPPod–B)

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Ključni namen Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZFPPod) je bil predvsem izboljšati plačilno disciplino, povečati varnost upnikov in omogočiti izbris nedelujočih podjetij iz registra. Zakon zlasti pri reševanja problematike plačilne discipline ni dosegel pričakovanih učinkov, predvsem pa se je postavljalo vprašanje o ustreznosti določb, ki določajo, da so družbeniki kapitalske družbe odgovorni za obveznosti po uradni dolžnosti izbrisane družbe, kar pomeni velik poseg v temeljna korporacijska načela. Gre za družbenike družb, ki so bile izbrisane po uradni dolžnosti, ker:- v dveh zaporednih letih niso predložile letnih poročil,- nimajo premoženja (12 mesecev ne opravljajo prometa preko svojih računov), ali- ki se niso uskladile z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZGD) predvsem glede povečanja osnovnega kapitala do 31. 12. 1994.   Takšna ureditev je botrovala nastanku vrste spornih situacij:-državljani so vložili lastniške certifikate v delniške družbe, v kateri kot manjšinski delničarji niso imeli nobenega vpliva na njeno poslovanje.  Po izbrisu take družbe na podlagi ZFPPod neomejeno odgovarjajo za obveznosti izbrisane družbe.-Državljani so kot nagrado ob upokojitvi prejeli delnice kasneje izbrisane družbe. Na podlagi ZFPPod je bilo za poplačilo dolgov (pogosto trajno) poseženo v njihovo pokojnino.-Državljani so bili manjšinski delničarji (1%) delniške družbe, ki je bila izbrisana in na podlagi ZFPPod neomejeno odgovarjajo za obveznosti izbrisane družbe.-Delavci so postali družbeniki družbe zaradi premalo izplačanih plač na podlagi zadolžnic, ki so jim bile izdane s strani delodajalca na podlagi zakona, ki je urejal lastninsko preoblikovanje podjetij. Po izbrisu te družbe so na podlagi ZFPPod postali solidarno neomejeno odgovorni dolžniki upnikom izbrisane družbe.-Tisoči državljanov morajo na podlagi zakonske določbe oz. neizpodbojne pravne domneve, da so s podpisom izjave pred notarjem prevzeli odgovornost za obveznosti družbe, pri kateri pa so nastopali zgolj kot ustanovitelji, (trajno) plačevati visoke zneske upnikom kapitalskih družb. V podjetništvo so zavestno vložili zgolj svoj kapitalski vložek, na podlago ZFPPod pa odgovarjajo za obveznosti izbrisane družbe z vsem svojim premoženjem.-Vrsto konkretnih primerov osebnostnih in družinskih tragedij v tej zvezi predstavlja tudi Civilna iniciativa. Veljavna ureditev je bila tudi predmet ustavno sodne presoje. Ustavno sodišče je sprejelo (kompromisno) odločitev, da se sporne določbe razveljavijo, če se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. S tega vidika loči aktivne in pasivne družbeniki, torej tiste, ki so vplivali na poslovanje družbe, in tiste, ki tega vpliva niso imeli. T. i. aktivni so torej odgovorni za obveznosti izbrisane družbe, t. i. pasivni pa ne. To pomeni, da morajo sodišča ugotavljati za vsak posamezen primer kakšen vpliv je imel posamezen družbenik v družbi z vsemi procesnimi posledicami. V zvezi s tem je bila oblikovana tudi aktivna Civilna iniciativa nezakonito izbrisanih podjetij in sprožen postopek pred Sodiščem Evropske skupnosti. Odločitev ustavnega sodišča je predstavljene primere množično ponovno privedla pred sodišče, tokrat v okviru iskanja statusa pasivnega družbenika (z regresnim zahtevkom do aktivnega družbenika). Ne glede na jasno ločitev funkcije vodenja kapitalske družbe od organa skupščine v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, je glede na pravno-organizacijske narave družbe z omejeno odgovornostjo položaj družbenikov v tem kontekstu še težji. Zadnje odločitev sodišč pa nakazujejo tudi na nejasnosti, negotovosti in dileme pri delniških družbah, saj se tudi delničarje z manj kot 1% kapitalskim deležem označuje za aktivne delničarje.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Predlagana ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, ki je veljalo v slovenskem pravnem redu pred uveljavitvijo ZFPPod. Ureditev je usmerjena v to, da lahko družbeniki, ki so svoje premoženje vložili v podjetniško dejavnost (vložek v osnovni kapital družbe), da bi z njim uresničevali svoj podjetniški interes, lahko z gotovostjo računajo na to, da s tem ko vložijo svoj vložek v družbo ni ogroženo njihovo osebno premoženje, ampak zgolj njihov vložek. Tako bi se uresničilo temeljno načelo korporacijskega prava ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika, ki predstavlja pomemben javni interes zagotavljanja ustreznega, mednarodno primerljivega, in pravno varovanega sistemskega gospodarskega okolja za kapitalske družbe. Poglavitna rešitev uresničuje že naveden cilj zakona, ki poleg vsebinske spremembe odprave odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe ureja tudi prehodno obdobje za postopke, ki še tečejo v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti družbenikov. Pri tehtanju okoliščin, kako urediti prehodno obdobje, da v zvezi z ustavnim načelom pravne države in zaupanja v pravo ne bi bila nesorazmerno prizadeta katera od skupin deležnikov (upniki in odgovorni družbeniki), na katere se ta zakon nanaša, predlagana rešitev ustavlja vse postopke in dejanja, ki v zvezi s tem tečejo in z dnem uveljavitve predloga zakona za naprej ne dopušča uveljavljanje kakršnih koli zahtevkov na tej pravni podlagi. Izjemo od tega pravila predstavlja le institut spregleda pravne osebnosti, ki ureja zlorabe položajev družbenikov.

3. Ocena finančnih posledic zakona na državni proračun in druga javna finančna sredstva

Sprejetje predlaganega zakona bo imelo finančne posledice na državni proračun in druga javna finančna sredstva. Pri postopkih uveljavljanja plačila obveznosti družbenikov za obveznosti družbe nastopa v vlogi upnika tudi država za poplačilo davčnih obveznosti (izterjava DURS). Pridobivanje podatkov v zvezi z natančnejšimi finančnimi posledicami še poteka, sicer pa DURS na podlagi uspešnosti izterjav v predhodnih letih in ob predpostavki, da se ti pogoji tudi v prihodnje ne bodo spremenili, ocenjuje, da bi predvideni prihodki proračuna v letu 2007 in 2008 znašali 15 do 20 milijonov tolarjev. Podatki iz davčne evidence na dan 30.6.2006 kažejo, da je število družb, ki so bile izbrisane po predmetnem zakonu, 4.475, njihov dolg pa znaša 23,6 milijard tolarjev. Predlagana rešitev pa bi za sodno vejo oblasti pomenila prihranek, saj bi se z ustavitvijo sodnih postopkov v zvezi s tem zmanjšali sodni zaostanki in razbremenilo delo sodišč. V skladu s podatki Uradnega lista, je bilo na podlago ZFPPod izbrisanih preko 24.000 družb, pretežno v obdobju po sprejemu zakona. Pridobljeni so bili tudi zadnji podatki s sodišč v zvezi s številom tovrstnih postopkov: Obdobje od 2004 do 2006: okrožno sodišče- št. vloženih tožb*- št. pravnomočnih sodb

Kranj 12  12
Maribor  1  3
Ljubljana 74  8
Murska Sobota  3  1
Nova Gorica  0  1
Celje

– Tozba_sodisce_EU
– Magnetogram posveta Izbrisana podjetnost
– Primeri kršitev in zlorab
– Povzetek članka Šime Ivanjke
– Pismo dr. Cirilu Ribičiču
– Esej – Izbrisana podjetnost
– Civilna Iniciativa ustavnemu sodišču

Dodaj odgovor