Aktivnosti

SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE STRASBOURG

Zadeva: PROŠNJA ZA NUJNO PREDNOSTNO RAZSOJO

Spoštovano sodišče,

CIVILNA INICIATIVA NEZAKONITO IZBRISANIH PODJETIJ (v nadaljevanju CINIP), zastopa interese več deset tisočev državljanov Republike Slovenije, ki so kot fizične osebe po letu 1989 ustanavljali kapitalske gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o. in d.d.), po uveljavitvi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in po izbrisu družb proti njihovi volji, pa so jim upniki teh podjetij na osnovi ZFPPod rubili zasebno premoženje, ki je bilo ob ustanovitvi družb nedotakljivo.

Dejstvo je namreč, da NAČELO VARSTVA ZAUPANJA V PRAVO, kot eno od temeljnih načel pravne države posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo kakorkoli ali kadarkoli arbitrirano to je brez utemeljenega razloga, poslabšala. Prepričani smo, da mora to načelo veljati tudi v Sloveniji.

S sodnimi in izvršilnimi postopki so se prenašali dolgovi izbrisanih kapitalskih družb na fizične osebe, NE DA BI SE UGOTAVLJALA NJIHOVA ODGOVORNOST, NJIHOV NAKLEP ALI NJIHOVA KORIST.
Pri tem je prišlo do več kršitev človekovih pravic, predvsem pa:

1.PRAVICA DO POŠTENEGA SOJENJA. Izvršbe, ki so jih sodišča potrdila do kapitalskih družb, so po izbrisu le – teh bile preprosto prenesene (so se nadaljevale) na fizične osebe (družbenike ali delničarje), ki so jih upniki in sodišča proglasili za pravne naslednike izbrisane kapitalske družbe (kršenje 22 člena Ustave R.S.).

2.PRAVICA DO PRAVILNE IZROČITVE TOŽBE ALI IZVRŠBE. Sodišča so tožbe ali izvršbe pošiljala na naslove izbrisanih kapitalskih družb, ki že več let niso poslovale. Fizične osebe, ki so jih proglasili za pravne naslednike izbrisanih kapitalskih družb tako niso imele možnosti ugovora. Izvršbe ali sodbe so postale pravnomočne, rubežni postopki pa so se namesto do dolžnika, nadaljevali do fizične osebe, proglašene za pravnega naslednika izbrisane kapitalske družbe.

3. FIKCIJA, kot temelj prevzema obveznosti, oziroma odprava posega v  pridobljene pravice iz 155. člena Ustave R.S. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je obveznosti izbrisanih kapitalskih družb prenesel na njihove ustanovitelje (fizične osebe) na osnovi pravnih fikcij iz 4. odstavka 27. člena spornega zakona.

4.KRŠITEV ustavnega načela o usklajenosti pravnih aktov iz 153. člena Ustave R.S.

5. KRŠITEV varstva človekove osebnosti in dostojanstva iz 21. člena Ustave

Prosimo vas, torej da prednostno razsodite v enem od večjega števila primerov, v katerih so se državljani Republike Slovenije obračali na vaše sodišče zaradi kršitve človekovih pravic pri prenosu dolgov izbrisanih kapitalskih družb na fizične osebe, ki so jih proglasili za pravne naslednike izbrisane družbe.

Vaša razsodba bo REFERENČNA razsodba, ki bo vladi Republike Slovenije in pravosodnim organom dala temelj za nadaljnje razsojanje v opisanih primerih.

DODATNA OBRAZLOŽITEV
Pomembno je dejstvo, da je večina gospodarskih družb, ki so kasneje bile izbrisane, zašlo v težave zaradi tega, ker niso mogli izterjati plačil od dolžnikov, ki so po letu 1991 zaradi razpada trga Jugoslavije sprožili stečajne postopke ali postopke prisilne poravnave. Torej so izbrisana podjetja NAPREJ BILI UPNIKI, po izbrisih pa so se dolgovi kapitalskih gospodarskih družb – pretežno družb z »omejeno odgovornostjo« preprosto prenesli na fizične osebe in njihovo osebno, ter družinsko premoženje.

Zahtevki upnikov (tožnikov), (ki so jih sodišča praviloma potrjevala), da fizične osebe prevzamejo dolgove izbrisane kapitalske družbe – brez da bi se ugotovila njihova osebna odgovornost in zloraba položaja (spregled pravne osebnosti), pomeni ODVZEM PRIDOBLJENIH PRAVIC, KAR JE NEDOPUSTNO PO 15 ČL. USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE.
To je razvidno iz sledečih dejstev:

Ob sklenitvi družbene pogodbe in ob vpisu v sodni register pri Okrožnih sodiščih, je bilo IZRECNO ZAPISANO: NE ODGOVARJA, kar v skladu z takrat veljavnim ZGD pomeni, da DELNIČAR ALI DRUŽBENIK NE ODGOVARJA ZA DOLGOVE KAPITALSKE DRUŽBE. Torej so družbeniki ali delničarji z družbeno pogodbo in vpisom v sodni register sklenili PRAVNO RAZMERJE S PRAVNOMOČNO ODLOČBO DRŽAVNEGA ORGANA. Kršitev teh pravnih razmerij je nedopustno po 158 členu Ustave R.S.
S takšno klavzulo so fizične osebe PRIDOBILE PRAVICO »NEDOTAKLJIVOSTI OSEBNEGA PREMOŽENJA GLEDE NA MOREBITNE DOLGOVE DRUŽBE«
Uveljavitev tožbenih zahtevkov upnikov torej pomeni »ODVZEM PRIDOBLJENIH PRAVIC – Z VELJAVNOSTJO ZA NAZAJ«, kar je v nasprotju z 155 Členom Ustave R.S.

Prosimo torej, da Sodišče za človekove pravice pri pregledu navedene problematike upošteva sledeča dejstva:

1.Dejstvo je, da smo državljani Republike Slovenije po letu 1989 lahko ustanavljali kapitalske družbe (d.o.o. in d.d.), v katere smo vlagali kapital (prihranke). Takratni Zakon o podjetjih in tudi kasnejši Zakon o gospodarskih družbah (in tudi sedanji ZGD), ločita gospodarske družbe od osebnih družb predvsem glede odgovornosti:
pri osebnih družbah (s.p., d.n.o. in k.d.) ni kapitala, zato družbeniki za dolgove družbe jamčijo z osebnim premoženjem.
Pri kapitalskih družbah (družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in delniška družba (d.d.) družbeniki vlagajo kapital, družba pa jamči za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, torej tudi z vloženim kapitalom.
Pri nobeni od gospodarskih družb ni bilo možnosti, da bi dolgovi gospodarske družbe prešli na družbenike, razen v primeru spregleda pravne osebnosti po ZGD.

Torej smo bili državljani Republike Slovenije ZAVEDENI, ko smo vlagali kapital v družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe in v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah menili, da naše osebno premoženje s tem ni ogroženo. V skladu z Ustavo Republike Slovenije smo zaupali v pravno državo in nismo predvidevali, da lahko neki zakon ZA NAZAJ spremeni razmerja med fizičnimi in pravnimi osebami, ki so sodelovale kot družbeniki ali poslovni partnerji pri poslovanju gospodarske družbe.

2.Dejstvo je, da družbeniki gospodarskih družb do leta 2002 nismo poznali izrazov »aktivni ali pasivni družbenik«. Poznal jih ni prejšnji Zakon o gospodarskih družbah in ne pozna jih aktualni Zakon o gospodarskih družbah. Ker teh izrazov (na njih pa temelji finančna odgovornost posameznika) ni bilo v ZGD, jih tudi družbeniki, v urejanju medsebojnih razmerij NISMO UPOŠTEVALI. Uvedba finančne odgovornosti posameznika na osnovi »aktivnega družabništva« v gospodarski družbi je torej:
poseg v sklenjena razmerja med fizičnimi in pravnimi osebami ZA NAZAJ
poseg v gospodarsko zakonodajo, ki pri pravdnih postopkih za ugotovitev finančne odgovornosti fizičnih oseb uporablja to izrazoslovje.
Sploh pa je aktivnost ali pasivnost na osnovi lastništva kapitalskega deleža v gospodarski družbi absurdna. Torej družbenik nikoli ne more biti (postati) aktiven zaradi lastništva kapitalskega deleža. Aktivnost in s tem odločanje mu lahko da zgolj delovno mesto ali pogodba z lastniki, oziroma upravo, kar pa ni v nikakršni povezavi z lastništvom deleža.
Temeljno načelo korporacijskega prava je, da poslovodstvo odgovarja za pravilnost poslovanja družbe ne pa delničarji in družbeniki. Omenjeni zakon ne predvideva nobene sankcije za poslovodstvo temveč le za družbenike in delničarje , ki pa nimajo vpliva na poslovanje. Takšna ureditev je posledica miselnosti iz socializma , ki je satanizirala lastnino. Tako poslovne odločitve sprejema uprava družbe, statusne odločitve pa lastniki družbe, (če seveda družbe niso pri tem zlorabili in se ob tem sami okoristili.

3.Dejstvo je, da je ZFPPod bil ZAKON PRESENEČENJA in kot tak v nasprotju z načelom zaupanja v pravno državo. To ne velja le za družbenike kasneje izbrisanih družb, temveč tudi za poslance Državnega zbora in tudi za pravne strokovnjake. Pravne posledice zakona, ki bi morale biti temelj razprave v Državnem zboru, so bile PRIKRITE in se jim je 27. člen zakona izognil. ZFPPod v svojem 27. členu, ki govori o PRAVNIH POSLEDICAH IZBRISA, temelji na PRAVNI FIKCIJI:
4. odstavek 27. člena: » V primeru iz prvega odstavka tega člena se
šteje, da so družbeniki, oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394 člena ZGD.«
Ta pravna domneva torej predvideva:
da so se družbeniki (delničarji) sestali
da je na sestanku bil prisoten notar
da so se družbeniki (delničarji) odločili za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
da so se družbeniki (delničarji) odločili s svojim osebnim premoženjem poplačati vse obveznosti družbe do upnikov
da je notar takšno izjavo overovil
da je takšna izjava s sklepom o izbrisu bila vložena v sodni register

Na osnovi te pravne domneve, so se razvile druge fikcije in sicer:
fikcija, da so družbeniki (delničarji) družbe, ki je bila izbrisana proti njihovi volji, njeni pravni nasledniki
domneva, da so družbeniki (delničarji) izbrisane družbe dolžni plačati obveznosti družbe
domneva, da so družbeniki (delničarji) izbrisane družbe, solidarni dolžniki za obveznosti družbe
domneva , da lahko upniki izbrisane družbe na osnovi (fiktivnega) solidarnega jamstva terjajo poravnavo dolgov od katerega koli družbenika

4.Dejstvo je, da družbeniki izbrisanih družb NISO IMELI MOŽNOSTI PRITOŽB, in niso imeli možnosti dokazovanja svoje pasivnosti po sklepu Ustavnega sodišče št. U-I-135/00. To dejstvo je razvidno iz sledečega:
odločbe o začetku postopka izbrisa niso bile poslane družbenikom, temveč na sedež družbe. Ker so družbe bile v finančnih stiskah in celo niso več poslovale, v večini primerov na sedežu družbe družbenikov ni bilo
če so družbeniki iz sedeža družbe dobili odločbo, so mnogokrat predlagali stečaj ali so odločbi ugovarjali, vendar so bili takšni predlogi ali ugovori večinoma zavrnjeni
tudi odločbe o izbrisu družbe iz sodnega registra NISO bile poslane družbenikom, temveč na sedež družbe
dokazovanje pasivnosti je bilo možno le v pravdnem postopku. Če pa je bil proti družbi – dolžnici že pred izbrisom začet izvršilni postopek, se je po izbrisu zgolj nadaljeval proti »pravnemu nasledniku izbrisane družbe«, ki ga je izbral upnik iz spiska ustanoviteljev v sodnem registru. Ugovori niso bili možni in rubežniki so opravili svoj posel.

5.Dejstvo je, da so pobudniki spornega zakona bile banke, zavarovalnice in veliki (prejšnji družbeni) sistemi, ki so s takšnim zakonom želeli sankcionirati svoje nevestno poslovanje. Ker niso znale oceniti bonitete svojega kupca, kreditojemalca ali naročnika, so potem izposlovale »zakon povprečenja«, po katerem se je izbrisala množica gospodarskih družb (več kot 17.000), dolgovi teh družb pa so se preprosto prenesli na ustanovitelje. Pobudnikom tega zakona se je zdelo preveč zapleteno uporabiti zakonit način »spregleda pravne osebnosti«, zato so uporabile »princip povprečenja« – izbrišimo vse in vsi naj plačajo, med njimi je zagotovo tudi nekaj krivih.

CINIP nima natančnega podatka o številu slovenskih državljanov, ki jih je prizadel Zakon o finančnem poslovanju podjetij, imamo pa podatke, da je PROTI VOLJI DRUŽBENIKOV bilo izbrisanih preko 17.000 gospodarskih družb. Ocenjujemo torej, da je finančno močno prizadetih najmanj 40.000 fizičnih oseb ali družin (če upoštevamo, da nekatere družbe niso imele dolgov, druge pa so imele več kot enega družbenika). Neetično je šteti zdravstvene posledice dejstva, da so se dolgovi gospodarskih družb z veljavnostjo za nazaj prenesli na družbenike družb z omejeno odgovornostjo. CINIP pozna nekaj primerov samomorov, veliko zarubljenih družinskih hiš in stanovanj, še več trajno blokiranih osebnih transakcijskih računov in ogromno zdravstvenih težav (sladkornih bolezni, infarktov, kapi), ki so kot posledica nepredvidenih finančnih bremen prizadeli družbenike izbrisanih gospodarskih družb. Kako neselektivni so bili ti izbrisi, kaže dejstvo, da so (po ugotovitvi dr. Šime Ivanjka) slovenska sodišča v ENEM SAMEM DNEVU izbrisala preko 500 gospodarskih družb.

6.Dejstvo je, da so mnogi upniki zlorabljali svoj položaj, ki jim ga je dal ZFPPod in svojo moč, ki so jo dobili proti finančno zlomljenim »pravnim naslednikom izbrisane družbe«. Mnogi primeri kršitev in zlorab so evidentirani.

Družbeniki izbrisanih kapitalskih družb poudarjajo, da je materialno pravno zmotno stališče upnikov in sodišč v Republiki Sloveniji, da fizične osebe kot družbeniki ali delničarji odgovarjajo za obveznosti izbrisane kapitalske družbe.

Skladno z načelom ločenosti kapitalske družbe (v konkretnem primeru d.d. ali d.o.o.) od kapitala ustanoviteljev te kapitalske družbe, toženec nikakor ne more biti odgovoren za obveznosti izbrisane kapitalske družbe.

Republika Slovenija je s 1.5.2004 stopila v pravni red EU. Ko je Ustavno sodišče RS odločalo o ustavnosti Zakona o finančnem poslovanju podjetij z odločbo opr. št. U- I – 135/00 z dne 9.10.2002, pri svoji odločitvi določb tega zakona ni presojalo z aspekta prava Evropske skupnosti. Pravna pravila Evropske skupnosti so v Republiki Sloveniji neposredno uporabljiva skladno z določbo 8. čl. Ustave RS. Pravni red EU velja tudi za nazaj. Ob tem je pripomniti, da so tudi določila ZFPPod vzpostavljala odgovornost družbenikov izbrisanih družba za nazaj.

Pravo Evropske skupnosti takšnih posledic, kot jih predvideva ZFPPod – odgovornost družbenikov za terjatve izbrisane družbe – ne predvideva. Takšne povezanosti med kapitalsko družbo in odgovornostjo družabnikov, kot velja v našem pravnem sistemu na podlagi določil ZFPPod, v pravu Evropske Unije ni zaslediti.

Pravo Evropske Unije namreč dosledno razlikuje med premoženjem kapitalske družbe in premoženjem njenih ustanoviteljev. Bistvo ustanovitve gospodarske družbe je ravno v tem, da se premoženje gospodarske družbe loči od premoženja njenih ustanoviteljev in da slednji za obveznosti gospodarske družbe ne odgovarjajo.

Takšen princip je uveljavljen tudi v Zakonu o gospodarskih družbah, kolikor se njegove določbe nanašajo na d.d. in d.o.o.. Določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki predvidevajo osebno odgovornost družabnikov za dolgove izbrisane kapitalske družbe po njenem izbrisu s stališča evropskega prava ni mogoče uporabiti. Skladno z doktrino lojalne razlage ( glej primer odločitve Sodišča Evropske skupnosti »Von Colson and Kamann 14/83) oziroma razlage pravnih določb članic EU je potrebno vse predpise članic Evropske skupnosti razlagati primarno v luči in duhu prava EU.

Eno izmed temeljnih načel prave Evropske skupnosti je načelo legitimnih pričakovanj. Pravilo o tem, da naj bi družbeniki izbrisane kapitalske družbe odgovarjali za obveznosti izbrisane kapitalske družbe po določbah ZFPPod, je v nasprotju z navedenim načelom. Ustanovitelji kasneje izbrisane gospodarske družbe so namreč v času, ko so takšno družbo ustanovili, vstopali v družbo upoštevajoč tveganja, ki so ga lahko ob ustanovitvi družbe pričakovali in upoštevajoč v trenutku ustanovitve družbe veljavne predpise.

Konkretno, ob ustanavljanju kapitalskih družb po letu 1989, v Republik Sloveniji ni obstajal predpis, ki bi predpisoval osebno odgovornost družabnikov za obveznosti kapitalske družbe, kot je družba z omejeno odgovornostjo in delniška družba. Tako družbeniki ali delničarji v nobenem primeru niso mogli niti pričakovati, da bodo osebno odgovorni za obveznosti izbrisane družbe. V najslabšem primeru (npr. v primeru stečaja družbe) bi izgubil svoj vložek v družbo. To so bila legitimna pričakovanja toženca ob ustanovitvi družbe.

Pravila ZFPPod na katere se v svojih izvajanjih sklicuje upniki in ki jih sodišča v Sloveniji upoštevajo, so v nasprotju z načelom legitimnih pričakovanj, v nasprotju z pravico do ustanavljanja kapitalskih družb iz 43 – 48 čl. Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ravno tako so v nasprotju z Drugo direktivo sveta 77/91/EGS z dne 13.12.1976 in Dvanajsto direktivo sveta 89/667/EGS z dne 21.12.1989.

Povedano drugače, po vstopu RS v Evropsko unijo je uporaba določil ZFPPod, ki jih uporabljajo upniki in sodišča v Republiki Sloveniji nesprejemljiva, upoštevajoč temeljne principe prava EU in mednarodnih aktov, ki jih je akceptirala RS.

Razlaga kratic:
ZFPPod = Zakon o finančnem poslovanju podjetij
ZGD = Zakon o gospodarskih družbah

V vednost:
* Predsednik države Republike Slovenije, Dr. Danilo Tuerk
* Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Dr. Pavle Gantar
* Predsednik vlade Republike Slovenije, Borut Pahor
* Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Blaž Kavčič
* Predsedniki strank v Državnem zboru Republike Slovenije
* Varuhinja človekovih pravic
* dr. Verica TRSTENJAKAdvocate General
The Court of Justice of the European Communities
Cour de justice des Communautés européennes
*Poslanci Republike Slovenije v Evropskem parlamentu:
– Mihael Brejc
– Mojca DRČAR MURKO
-Romana JORDAN CIZELJ
– Aurelio JURI
– Jelko KACIN
– Ljudmila NOVAK
– Alojz PETERLE

Spoštovano sodišče,

To pismo končujemo s prošnjo, da po preučitvi naše obrazložitve čim prej (prednostno) razsodite v enem od primerov, ki so jih vložili družbeniki (delničarji) izbrisanih kapitalskih družb iz Republike Slovenije. Na osnovi nezakonitih prenosov dolgov izbrisanih kapitalskih družb na fizične osebe se v Sloveniji dnevno dogajajo rubeži družinskih hiš, stanovanj in zasebnega premičnega premoženja. Mnogo ljudi je zaradi te situacije že storilo samomore, večina prizadetih pa ima zaradi opisane situacije resne in trajne zdravstvene težave.
Pismo, ki ga naslavljamo na vas, smo posredovali tudi vsem pristojnim institucijam v Republiki Sloveniji, saj ne želimo, da bi se posredovanja na ravni EU dogajala brez vednosti tistih, ki so v Sloveniji za nastalo situacijo odgovorni.

S spoštovanjem,
Civilna iniciativa nezakonito izbrisanih podjetij
Predsednik ustanovnega odbora Dušan Švara
Namestnica predsednika Silva Lukač
Član predsedstva Anton Kastelic

Pooblaščenci:
– Bojan Šušterič
– Božo Kobal
– Boris Remškar

Podatki za kontakt:
Tel: 041/900 821, 031/519 241
Email: bsusteric@volja.net

Spremni dopis

CIVILNA INICIATIVA NEZAKONITOIZBRISANIH PODJETIJ

(CINIP)Poštno ležeče
1231 LJUBLJANA- ČRNUČE
Telefon: 031/471 665
Ljubljana, 27.02.2009

Spoštovani

Predstavniki Civilne iniciative bivših lastnikov kapitalskih družb, ki smo bili nasilno izbrisani na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999, vam v prilogi pošiljamo kopijo dopisa, ki smo ga  naslovili  na Predsednika  Evropske komisije g. Barrosa in v katerem smo ga zaprosili za njegovo posredovanje in pomoč.Civilna iniciativa si že od leta 2005 zaman prizadeva rešiti problem, ki ga je Republika Slovenija povzročila z nasilnim izbrisom 17080 kapitalskih družb, uveljavljenega z zakonom, ki mu ni primere v EU niti nikjer drugje na svetu.Naša prizadevanja, da to pravno in ustavno sramoto rešimo doma v svoji državi, do danes niso obrodila rezultatov. Kljub dokumentirano nesporni podpori tako stroke kot tudi politike, leve ali desne, smo do danes še zmeraj prevarani, osramočeni,  mnogi med nami tudi zdravstveno prizadeti.Zagotavljamo vam, da naša želja ni blatenje lastne države v tujini, vendar je nam po toliko letih borbe za naše temeljne pravice, ki jih imamo kot državljani te države, ne preostane drugega . Naša prošnja za posredovanje je klic iz obupa.Poleg nekaj deset tožb, ki jih imajo člani naše iniciative na  Evropskem sodišču za človekove pravice v  Strasbourgu v povezavi s spornim Zakonom o finančnem poslovanju podjetij, smo se zato obrnili še na Predsednika Evropske komisije in ga prosili za posredovanje. Lep pozdrav!Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij

Predsednik  Dušan Švara

V vednost :
–       Predsednik  RS  dr. Danilo Turk
–       Predsednik Vlade RS
–       Predsednik  Parlamenta RS
–       Predsednik Državnega sveta RS
–       Varuhinja človekovih pravic RS
–       Predsedniki parlamentarnih strank
–       Slovenski poslanci v evropskem parlamentu
–       Dr. Trstenjakova – pravobranilka Sodišča EU

Pismo predsedniku Evropske komisije

Republika Slovenija
CIVILNA INICIATIVA NEZAKONITOIZBRISANIH PODJETIJ
(CINIP)Poštno ležeče
1231 LJUBLJANA- ČRNUČE
Slovenija
Telefon: 031/471 665
Ljubljana, 20.02.2009

EVROPSKA KOMISIJA

José Manuel Barroso
President of the European commission
1049 BRUSSELS
Belgium

Spoštovani predsednik José Manuel Barroso,
V imenu Civilne iniciative –  kar 17.080 podjetij je izbrisanih po uradni dolžnosti brez likvidacije v Republiki Sloveniji, kjer urejamo težave teh podjetij že od leta 2006, in to brezuspešno – se obračamo na Vas kot predsednika Evropske komisije za pomoč in nasvet.

Za to smo se odločili, ker vemo, da je Evropska komisija ena najpomembnejših ustanov in gonilna sila pri gradnji Evropske unije, še več, ima izvršno funkcijo, da skrbi za izvajanje zakonodaje v EU.
Pomembno za nas je, da kljub aktivnostim, ki smo jih opravili pri ustreznih institucijah Republike Slovenije – Vladi, Državnem zboru in pristojnih ministrstvih, nismo uspeli preseči neustreznosti, ki jih država Republika Slovenija izvaja na nas kot predstavnike izbrisanih podjetij po uradni dolžnosti, in sicer tako, da nam skladno s svojo zakonodajo, ki je nesporno v nasprotju s korporacijsko zakonodajo v EU, rubi osebno premoženje, čeprav ga kot podjetniki izbrisanih kapitalskih družb nikoli nismo vložili v ustanovljena podjetja.

In sedaj obrazložitev kršitev, ki jih izvaja Republika Slovenija na osnovi sedaj veljavne, a neusklajene zakonodaje s pravnim redom EU.

OBRAZLOŽITEV

Civilna iniciativa nezakonito izbrisanih podjetij-CINIP zastopa interese 17.080 (uradni podatek Agencije RS za javne evidence in storitve) fizičnih oseb – podjetnikov, ki so kot fizične osebe po letu 1989 ustanavljale kapitalske družbe.
Po uveljavitvi slovenskega Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPP), katerega namen je bil ustvarjati plačilni red v Republiki Sloveniji, je bilo brez volje ustanoviteljev – lastnikov izbrisanih 17.080 podjetij proti volji ustanoviteljev. V skladu z zakonom (ZFPP) je bilo upnikom dovoljeno, da zasežejo zasebno premoženje ustanoviteljev teh kapitalskih družb. To je bilo storjeno, čeprav ni bila njihova privatna lastnina nikoli ustanovitveni kapital družb in jim ni bil dokazan naklep oz. odgovornost prenesene koristi iz podjetja v zasebno lastnino.

Pomembno je dejstvo, da je bila večina gospodarskih družb izbrisana in je zašla v težave tudi zaradi tega, ker niso mogli izterjati plačil od dolžnikov ali uspeti s prisilno poravnavo. Torej so bila  izbrisana podjetja NAJPREJ UPNIKI. Po izbrisu pa so se dolgovi kapitalskih družb – pretežno družb z »omejeno odgovornostjo« skladno z zakonom ZFPP prenesli na fizične osebe in njihovo osebno ter družinsko premoženje.

Sporni ustavno-pravni vidiki zakona ZFPP pa so naslednji:

  1. Izbris pravne osebe brez postopka likvidacije ali stečaja;
  2. Postopek izbrisa po uradni dolžnosti brez likvidacije;
  3. Sporen nekonsistenten poseg v Zakon o gospodarskih družbah;
  4. Uporaba pravne fikcije – fiktivnega notarskega zapisa za pospešeno delo sodišč;
  5. Fikcija kot temelj prevzema oblasti;
  6. Kršitev ustavnega načela pravne države in pravne varnosti;
  7. Kršitev načela pravice do pravnega varstva;
  8. Poseg v načelo svobodne gospodarske pobude;
  9. Kršitev načela sorazmernosti;
  10. Kršitev načela retroaktivnosti zakona;
  11. Kršitev ustavnega načela o usklajenosti pravnih aktov;
  12. Kršitev načel korporacijskega prava EU in prava EU;
  13. Kršitev načela varstva osebne lastnine.

Po uveljavitvi spornega zakona so prešle obveznosti tedanje kapitalske družbe na fizične osebe-ustanovitelje, ne da bi se ugotavljala njihova osebna odgovornost oziroma zloraba položaja (institut spregleda pravne osebnosti). Taki postopki so nezakoniti in protiustavni ter pomenijo kršitev oziroma odvzem že pridobljenih pravic, kar je nedopustno po 15. členu Ustave Republike Slovenije.  To je razvidno iz naslednjih dejstev:

  • Ob sklenitvi družbene pogodbe in ob vpisu v sodni register pri okrožnih sodiščih je bilo izrecno zapisano: ‘ne odgovarja’, kar v skladu s takrat veljavnim zakonom pomeni, da delničar ali družbenik ne odgovarja za dolgove kapitalske družbe. Torej so družbeniki ali delničarji z družbeno pogodbo in vpisom v sodni register sklenili pravno razmerje s pravnomočno odločbo državnega organa. Kršitev teh pravnih razmerij je nedopustno po 158. členu Ustave RS.
  • Tako so s tem fizične osebe pridobile pravico »nedotakljivosti osebnega premoženja glede na morebitne dolgove družbe«.
  • uveljavitev tožbenih zahtevkov upnikov pomeni »odvzem pridobljenih pravic z veljavnostjo za nazaj«, kar je v nasprotju s 155. čl. Ustave RS.

Prosimo torej, da Evropska komisija pri pregledu navedene problematike upošteva naslednja dejstva:

Dejstvo je, da smo državljani Republike Slovenije po letu 1989 lahko ustanavljali kapitalske družbe (d.o.o. in d.d.), v katere smo vlagali kapital (prihranke). Takratni Zakon o podjetjih in tudi kasnejši Zakon o gospodarskih družbah (ter tudi sedanji ZGD-1) ločita gospodarske družbe od osebnih družb, predvsem na podlagi odgovornosti:

pri osebnih družbah (d.n.o. in k.d.) ni kapitala, zato družbeniki za dolgove družbe jamčijo z osebnim premoženjem;

pri kapitalskih (družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in delniških družbah (d.d.) družbeniki vlagajo kapital, družba pa jamči za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, torej tudi z vloženim kapitalom.

Pri nobeni od kapitalskih gospodarskih družb ni bilo možnosti, da bi dolgovi družbe prešli na družbenike, razen v primeru instituta spregleda pravne osebnosti po ZGD. Torej smo bili državljani Republike Slovenije zavedeni, ko smo vlagali kapital v družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe, saj smo v skladu z veljavnim Zakonom o gospodarskih družbah menili, da naše osebno premoženje s tem ni ogroženo.
V skladu z Ustavo Republike Slovenije smo zaupali v pravno državo in nismo predvidevali, da lahko zakon ZA NAZAJ spremeni razmerja med pravnimi osebami in njihovimi družbeniki ali poslovnimi partnerji pri poslovanju gospodarske družbe.

Dejstvo je, da naše pravo ni poznalo pojma »aktivni ali pasivni družbenik«. Poznal jih ni niti prejšnji Zakon o gospodarskih družbah in ne pozna jih aktualni Zakon o gospodarskih družbah. Uvedba finančne odgovornosti posameznika na osnovi »aktivnega družabništva« na novo v gospodarski družbi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij ZFPP je torej:

poseg v sklenjena razmerja med fizičnimi in pravnimi osebami za nazaj;

poseg v gospodarsko zakonodajo, ki pri pravdnih postopkih za ugotovitev finančne odgovornosti fizičnih oseb uporablja to izrazoslovje;

sploh pa je aktivnost ali pasivnost na osnovi lastništva kapitalskega deleža v gospodarski družbi absurdna. Torej družbenik nikoli ne more biti (postati) aktiven zaradi lastništva kapitalskega deleža. Aktivnost in s tem odločanje mu lahko da zgolj delovno mesto ali pogodbo  z lastniki oziroma upravo, kar pa ni v nikakršni povezavi z lastništvom deleža. (Opomba: Temeljno načelo korporacijskega prava Evropske unije je, da poslovodni organ odgovarja za ne-pravilnost poslovanja družbe, ne pa delničarji in družbeniki. Omenjeni zakon (ZFPPod) ne predvideva nobene sankcije za poslovodstvo, temveč le za družbenike in delničarje, ki pa nimajo vpliva na poslovanje. Takšna ureditev je posledica miselnosti iz socializma, ki je satanizirala lastnino /mogoče bolje: da je ni priznavala ali jo je preganjala/. Tako poslovne odločitve sprejema uprava družbe, statusne odločitve pa lastniki družbe.)

Dejstvo je, da je bil ZFPP zakon presenečenja in kot tak v nasprotju z načelom zaupanja v pravno državo. To ne velja le za družbenike kasneje izbrisanih družb, temveč tudi za poslance Državnega zbora in tudi za priznane pravne strokovnjake. Pravne posledice zakona, ki bi morale biti temelj razprave v Državnem zboru, so bile prikrite in se jim je 27. člen zakona izognil ZFPP v  členu, ki govori o pravnih posledicah izbrisa; temelji pa na naslednji pravni fikciji: 4. odstavek 27. člena: »V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD.«

Ta pravna domneva torej predvideva:
da so se družbeniki (delničarji) sestali,
da je bil na sestanku prisoten notar,
da so se družbeniki (delničarji) odločili za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije,
da so se družbeniki (delničarji) odločili s svojim osebnim premoženjem poplačati vse obveznosti družbe do upnikov,
da je notar takšno izjavo overil,
da je takšna izjava s sklepom o izbrisu bila vložena v sodni register.

Na osnovi te pravne domneve so se posledično razvile tudi druge fikcije, in sicer:

  • fikcija, da so družbeniki (delničarji) družbe, ki je bila izbrisana proti njihovi volji, njeni pravni nasledniki,
  • domneva, da so družbeniki (delničarji) izbrisane družbe dolžni plačati obveznosti družbe,
  • domneva, da so družbeniki (delničarji) izbrisane družbe solidarni dolžniki za obveznosti družbe,
  • domneva, da lahko upniki izbrisane družbe na osnovi (fiktivnega) solidarnega jamstva terjajo poravnavo dolgov od katerega koli družbenika.

Dejstvo je, da družbeniki izbrisanih družb niso imeli možnosti pritožb in niso imeli možnosti dokazovanja svoje pasivnosti po sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-135/00. To dejstvo je razvidno iz:

odločbe o začetku postopka izbrisa niso bile poslane družbenikom, temveč na sedež družbe. Ker so bile družbe v finančnih stiskah in celo niso več poslovale, v večini primerov na sedežu družbe družbenikov ni bilo;

če so družbeniki iz sedeža družbe dobili odločbo, so mnogokrat predlagali stečaj ali so odločbi ugovarjali, vendar so bili takšni predlogi ali ugovori večinoma zavrnjeni;

tudi odločbe o izbrisu družbe iz sodnega registra niso bile poslane družbenikom, temveč na sedež družbe;

dokazovanje pasivnosti je bilo možno le v pravdnem postopku. Če pa je bil proti družbi-dolžnici že pred izbrisom začet izvršilni postopek, se je po izbrisu zgolj nadaljeval proti »pravnemu nasledniku izbrisane družbe«, ki ga je izbral upnik iz spiska ustanoviteljev v sodnem registru. Ugovori niso bili možni in rubežniki so opravili svoj posel.

Dejstvo je, da so bili pobudniki spornega zakona banke, zavarovalnice in veliki (prejšnji družbeni) sistemi, ki so s takšnim zakonom želeli sanirati svoje nevestno poslovanje. Ker niso znale oceniti bonitete svojega kupca, kreditojemalca ali naročnika, so potem izposlovale »zakon povprečenja«, po katerem se je izbrisala množica gospodarskih družb (več kot 17.000), dolgovi teh družb pa so se preprosto prenesli na ustanovitelje. Pobudnikom tega zakona se je zdelo preveč zapleteno uporabiti zakonit način »spregleda pravne osebnosti«, zato so uporabile »princip povprečenja« – izbrišimo vse in vsi naj plačajo, med njimi je zagotovo tudi nekaj krivih.

CINIP nima natančnega podatka o številu slovenskih državljanov, ki jih je prizadel Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ima pa podatke, da je bilo proti volji družbenikov izbrisanih preko 17.080 gospodarskih družb.

Ocenjujemo torej, da je finančno močno prizadetih najmanj 40.000 fizičnih oseb ali družin (če upoštevamo, da nekatere družbe niso imele dolgov, druge pa so imele več kot enega družbenika). CINIP pozna nekaj primerov samomorov, veliko zarubljenih družinskih hiš in stanovanj, še več trajno blokiranih osebnih transakcijskih računov in ogromno zdravstvenih težav (sladkornih bolezni, infarktov, kapi), ki so kot posledica nepredvidenih in neupravičenih finančnih bremen prizadeli družbenike izbrisanih gospodarskih družb. Kako neselektivni so bili ti izbrisi, kaže dejstvo, da so (po ugotovitvi dr. Šime Ivanjka, rektorja Pravne fakultete Maribor) slovenska sodišča v ENEM SAMEM DNEVU izbrisala preko 500 gospodarskih družb.

Dejstvo je, da so mnogi upniki zlorabljali svoj položaj, ki jim ga je dal ZFPP, a tudi svojo moč, ki so jo dobili proti finančno zlomljenim »pravnim naslednikom izbrisane družbe«. Mnogi primeri kršitev in zlorab so evidentirani.
————–
Družbeniki izbrisanih kapitalskih družb poudarjajo, da je materialno pravno zmotno stališče upnikov in sodišč v Republiki Sloveniji, da fizične osebe kot družbeniki ali delničarji odgovarjajo za obveznosti izbrisane kapitalske družbe.
Skladno z načelom ločenosti kapitalske družbe (v konkretnem primeru d.d. ali d.o.o.) od premoženja njenih ustanovitelje toženec nikakor ne more biti osebno odgovoren za obveznosti izbrisane kapitalske družbe.

Republika Slovenija je dne 1.5.2004 stopila v EU in s tem prevzela njen pravni red. Ko je Ustavno sodišče RS odločalo o ustavnosti Zakona o finančnem poslovanju podjetij z odločbo Opr. št. U- I – 135/00 z dne 9.10.2002, pri svoji odločitvi določb tega zakona ni presojalo z vidika prava Evropske skupnosti. Prav tako ni kasneje prilagodila pravnih pravil Evropske skupnosti, zato so v Republiki Sloveniji neposredno uporabljiva pravila skladno z določbo 8. čl. Ustave RS.
Pravo Evropske skupnosti takšnih posledic, kot jih predvideva ZFPP (odgovornost družbenikov za terjatve izbrisane družbe), ne predvideva. Takšne povezanosti med kapitalsko družbo in odgovornostjo družabnikov, kot velja v našem pravnem sistemu na podlagi določil ZFPPod, v nobeni državi članici Evropske Unije ni mogoče zaslediti, saj je v nasprotju s temeljnimi načeli evropskega korporacijskega prava. Pravo Evropske Unije namreč dosledno razlikuje med premoženjem kapitalske družbe in premoženjem njenih ustanoviteljev. Bistvo ustanovitve gospodarske družbe je ravno v tem, da se premoženje gospodarske družbe loči od premoženja njenih ustanoviteljev in da slednji za obveznosti gospodarske družbe ne odgovarjajo.

Takšen princip je uveljavljen tudi v Zakonu o gospodarskih družbah, kolikor se njegove določbe nanašajo na d.d. in d.o.o. Določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki predvidevajo osebno odgovornost družabnikov za dolgove izbrisane kapitalske družbe, po njenem izbrisu s stališča evropskega prava ni mogoče uporabiti.
Eno izmed temeljnih načel prava Evropske skupnosti je načelo legitimnih pričakovanj. Pravilo o tem, da naj bi družbeniki izbrisane kapitalske družbe odgovarjali za obveznosti izbrisane kapitalske družbe po določbah ZFPP, je v nasprotju z navedenim načelom. Ustanovitelji kasneje izbrisane gospodarske družbe so namreč v času, ko so takšno družbo ustanovili, vstopali v družbo z upoštevanjem tveganja, ki so ga lahko ob ustanovitvi družbe pričakovali, upoštevajoč v trenutku ustanovitve družbe tudi veljavne predpise.

Konkretno, ob ustanavljanju kapitalskih družb po letu 1989, v Republiki Sloveniji ni obstajal predpis, ki bi predpisoval osebno odgovornost družabnikov za obveznosti kapitalske družbe, kot je družba z omejeno odgovornostjo in delniška družba. Tako družbeniki ali delničarji v nobenem primeru niso mogli niti pričakovati, da bodo osebno odgovorni za obveznosti izbrisane družbe. V najslabšem primeru (npr. v primeru stečaja družbe) bi izgubil svoj vložek v družbo. To so bila legitimna pričakovanja toženca ob ustanovitvi družbe.

Pravila ZFPP, na katere se v svojih izvajanjih sklicujejo upniki in ki jih sodišča v Sloveniji upoštevajo, so v nasprotju z načelom legitimnih pričakovanj, s pravico do ustanavljanja kapitalskih družb iz 43. do 48. čl. Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ravno tako so v nasprotju z Drugo direktivo sveta 77/91/EGS z dne 13.12.1976 in Dvanajsto direktivo sveta 89/667/EGS z dne 21.12.1989. Povedano drugače, po vstopu RS v Evropsko unijo je uporaba določil ZFPP, ki jih uporabljajo upniki in sodišča v Republiki Sloveniji, nesprejemljiva, upoštevajoč temeljne principe prava EU in mednarodnih aktov, ki jih je akceptirala Republika Slovenija.

Spoštovani predsednik José Manuel Barroso,

To pismo končujemo s prošnjo, da  po preučitvi naše obrazložitve TAKOJ zahtevate od Republike Slovenije, da svojo zakonodajo uskladi z zakonodajo EU, ki je povezana s korporacijsko zakonodajo ter zaustavi prenos dolgov izbrisanih kapitalskih družb neposredno na fizične osebe registriranih podjetij – kapitalskih družb d.o.o. in d.d.

Pismo, ki ga naslavljamo na vas, smo posredovali tudi vsem pristojnim institucijam v Republiki Sloveniji v vednost, kar naj bi dokazovalo, da smo še vedno pokončni Slovenci in Evropejci, ki si želimo ureditve slovenske zakonodaje s asociacijo, katere enakopravni član smo.

S spoštovanjem,
Civilna iniciativa nezakonito izbrisanih podjetij

ZFPPod Ur.l. RS, št. 54/1999, 110/1999, 97/2000 Odl.US: UI 264/99-40, 50/2002 Skl.US: U-I-135/00-60, 93/2002 Odl.US: U-I-135/00-77, 117/2006-ZDDPO-2, 31/2007, 33/2007-ZSReg-B, 38/2007 Skl.US: U-I-117/07-7, 126/2007-ZFPPIPP
↑ NA VRH
POZIV DRUŽBENIKOM IZBRISANIH DRUŽB
↑ NA VRH

– POZIV DRUŽBENIKOM IZBRISANIH DRUŽB
– Pismo predsedniku, september 2006
– Pismo predsedniku dr. Cukiatiju, November 2007

Dodaj odgovor