Avtor: prof. dr. Šime Ivanjko
Povezava do članka: https://www.zavarovanje-osiguranje.eu/nekategorizirano/nepricakovane-dodatne-ovire-do-odskodnine/
Pred kratkim sem na spletni strani Inštituta za zavarovalništvo in pravo – IZOP https://zavarovanje-osiguranjeu, objavil odgovor predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je odgovorila na vprašanje IZOP-a pod kakšnimi pogoji lahko družbeniki izbrisanih družb v obdobju 1999-2008 vpogledajo v arhivu sodišča v zvezi s postopki izbrisa družb pred dvajsetimi leti. V odgovoru predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru ni zahteve, da bi družbenik moral dokazati posebni pravni interes za vpogled v dokumentacijo sodišča. Strokovni skupini, ki dela na tem področju, so se pogoji mariborskega okrožnega sodišča zdeli razumljivi in sprejemljivi.
Podrobneje so pogoji pristopa objavljeni na omenjeni spletni strani: Ivanjko, Dostop do dokumentacije za uveljavljanje odškodnine za izbrisane družbe v obdobju 1999-2008.
Danes se nam je oglasila prizadeta družbenica izbrisane družbe T., ki je preko Urada Vrhovnega sodišča RS zaprosila za vpogled v arhivirano dokumentacijo. Urad VS RS je prošnjo odstopil Okrožnemu sodišču v Kranju, katerega odgovor je bistveno drugačen od mariborskega. Okrožno sodišče v Kranju zahteva od stranke, da izkaže pravni interes za pridobitev zaprošene dokumentacije. V opisu, kaj naj bi stranka naknadno dostavila, pa ne gre za konkretno navedbo posameznega dokumenta, razen št. sodnega spisa, ki ga stranka ni posredovala, ker ga ne pozna po 18. izbrisa. To številko spisa bi stranka rada ugotovila iz dokumentacije na sodišču in je v zvezi številke spisa posredovala podatke o družbi in datumu izbrisa. Bistven pa drugi pogoj pri čemer se sodišče sklicuje na 5. člen ZOKIPORS. To je “famozni” 5. člen ZOKIPORS-a, ki je bil na podlagi amandmajev v zakonodajnem postopku vnesen v zakonski predlog o odpravi krivic, storjenih z izbrisom gospodarskih družb v obdobju 1999-2008. Pri tem sodišče piše: “Izkazati bi morali, kakšna je bila vaša vloga v izbrisani družbi in da ste obveznosti izbrisane družbe (delno poravnali) oz. zatrjevati druge okoliščine, iz katerih izhaja, da ste opravičeni do odškodnine na podlagi 5. člena ZOKIPORS-a.”
Ker bi stranka želela Državnemu odvetništvu predložiti svojo izjavo o teh »drugih okoliščinah« potrebuje vpogled v sodno dokumentacijo. Res je, da 5. člen ZOKIPORS to zahteva za uveljavljanje odškodnine pri državnem odvetništvu. Ta pogoj nekonsistenten in težko dokazljiv. Stranka je v konkretnem primeru prosila za vpogled v omenjeno dokumentacijo o izbrisu njene družbe, da bi lahko sploh vložila svojo zahtevo v skladu z omenjenim členom ZOKIPORS. Če pa to sodišče sedaj stranki postavlja enaki pogoj je stranka praktično brez možnosti, da se sploh pojavi kot upravičenka po zakonu. Težko je razumeti , da mora stranka dokazati, že pred vložitvijo zahteve za katero potrebuje podatke iz arhive sodišča, dokaze, da izpolnjujejo pogoje za vložitev zahteve za plačilo odškodnine. Ali izpolnjuje pogoje kot upravičenka, potrebuje vpogled v dokumentacijo. Če se že za vpogled v dokumentacijo zahteva dokaz, da izpolnjuje pogoje, ki jih lahko strank ugotovi šele z vpogledom v dokumentacijo je to najblažje rečeno izigravanje stranke in zloraba instituta pravnega interesa ter tudi samega zakona. Stranki je nemogoče dokazati brez vpogleda v listine izbrisa po 18 letih, saj ni bila udeležena v postopku izbrisa in tudi do izvršbe na njenem premoženju sploh ni vedela da je njena družba izbrisana. Pravni interes je po našem mnenju izkazan že z uveljavitvijo samega zakona kot to izhaja tudi iz pogojev, ki jih zahteva mariborsko sodišče. Morda je še razumljivo, da se zahteva dokaz, da je stranka poravnala določene obveznosti, kajti to je pogoj, da lahko družbenik zahteva odškodnino po omenjenem zakonu. Vendar pri zahtevi, da mora stranka zatrjevati druge okoliščine, iz katerih izhaja, da je upravičena do odškodnine, za te druge okoliščine nihče ne ve, kaj bi naj to v praksi pomenilo. Te druge okoliščine so praktično preizkus tistega, kar se je ugotavljalo v zvezi z statusom aktivnega družbenika, kar je zabeleženo v sodnih spisih in se bo ugotavljalo v postopku pred državnim odvetništvom.
Če bodo vsa sodišča zahtevala ugotavljanje pravnega interesa v smislu zatrjevanja vseh okoliščin iz katerih izhaja, da je stranka upravičena do odškodnine, pomeni to ponovno ugotavljanje tistega, kar je v sodnih spisih bilo evidentirano pred dvajsetimi leti, bodisi da je stranka takrat vlagala ugovor zoper sklep o začetku postopka o izbrisu ali pa je pozneje vodila sodni spor okoli ugotavljanja aktivnega družbenika. To isto vprašanje pa je tudi osnova za odločitev državnega odvetništva. Predvsem pa bo zanimivo, kako bodo sodišča pri ugotavljanju omenjenega pravnega interesa in kasneje Državno odvetništvo, ugotavljala druge okoliščine iz katerih bi naj izhajalo, da je stranka upravičena do odškodnine, če le ta sploh ni vedela za postopek, dokler ni prišel upnik z sklepom o izvršbi na osebnem premoženju. Ta spor o izvršbi na osebnem premoženju ni relevanten, kajti 5. člen zahteva, da se opišejo okoliščine, kako je stranka ravnala v času postopka izbrisa. Večina družbenikov pa za postopek izbrisa sploh ni vedela, kajti družbeniki o tem niso bili obveščeni, razen ko je bila družba že izbrisana, so s tem postali dolžniki, kar so lahko zvedeli le iz oglasnega dela uradnega lista.
Skratka, ta odpor pravosodja, da bi družbeniki karkoli dosegli na podlagi omenjenega zakona je očiten. Ali bo stranka dobila odškodnino ali ne, to je v domeni Državnega odvetništva ne pa sodne administracije. Po drugi strani, če bo sodišče ugotovilo, da stranka ni dovolj jasno ali utemeljeno zatrdila »druge okoliščine iz katerih izhaja, da je upravičena do odškodnine«, bo zahteva za vpogled v arhiv – dokumentacijo zavrnjena in zoper to je verjetno možna pritožba ali ugovor. Ta postopek bo trajal mesece.
To pomeni, da pravosodje, ki je res tangirano in odgovorno za sprejetje zakona iz leta 1999 leta , se v nobenem primeru ne bi smelo maščevati družbenikom, ki so od zakonodajalca uspeli dobiti možnost uveljavljanja delne odškodnine.
V konkretnem primeru bi bilo bolj primerno, če sodišče stranki ne bi tako pavšalno, sklicujoč se zgolj na zakonski tekst, brez konkretizacije, zavrnilo oz. poklicalo stranko, da mora v 30 dneh posredovati te podatke, sicer bo vloga zavrnjena. Stavek: “zatrjevati druge okoliščine iz katerih izhaja, da je družbenik upravičen do odškodnine” je pavšalen in tako nejasen, da praktično karkoli bo stranka napisala, lahko sodišče šteje kot neustrezno oz. da to niso druge relevantne okoliščine. Takšna samovolja pri preprostem zaprosilu stranke, da vpogleda v svoj lasten spis pri sodišču je po mnenju mnogih, ki delujemo na tem področju, nekaj povsem neprimernega.