Cinip Izbrisana Podjetja

Zadeva: PREDLOG ZA PRESOJO USTAVNOSTI

Spoštovano sodišče,

CIVILNA INICIATIVA NASILNO IZBRISANIH PODJETIJ (v nadaljevanju CINIP), zastopa interese državljanov Republike Slovenije, ki so kot fizične osebe po letu 1989 ustanavljali kapitalske gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o. in d.d.), po uveljavitvi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in po izbrisu družb proti njihovi volji, pa so jim upniki teh podjetij na osnovi ZFPPod rubili zasebno premoženje, ki je bilo ob ustanovitvi družb nedotakljivo.

CINIP je bila eden od pobudnikov sprejema ZPUOOD, ki ga je vaše sodišče praktično v celoti (1 do 17 člen) zavrnilo, 18 člen pa je ostal v veljavi.

S takšnim načinom obravnave in zavrnitve zakona, ki je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet z 63 glasovi ZA in le 1 glasom PROTI, je (po našem mnenju) Ustavno sodišče preseglo svoje pristojnosti, saj ni presojalo o morebitni protiustavnosti zakona, temveč je zakon spisalo na novo. Ustavno sodišče je sprejelo NOV ZPUOOD, ki pa ima le en, to je 18 člen.

Ustavno sodišče je s tem samo kršilo eno od temeljnih določil Ustave Republike Slovenije, to je 22. člen – ENAKO VARSTVO PRAVIC. To je razvidno iz različnega položaja družbenikov (delničarjev) v kapitalskih družbah in sicer:

  • Pred letom 1999
  • Po letu 1999
  • Po letu 2011

Zakon, ki ureja poslovanje gospodarskih družb pa je isti to je ZGD. Po tem zakonu družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ustanovitelji pa za obveznosti družbe ne odgovarjajo.

Ustavno sodišče je s takšno obravnavo te problematike dovolilo, da se z odvzemom zasebne lastnine (brez pravdnih postopkov) kršijo človekove pravice po 34. Členu Evropske konvencije o človekovih pravicah in sicer:

  • Člena Protokola št. 1  (poseg v osebno lastnino brez pravdnega postopka)
  • Člena Protokola (pravica do uporabe pravnega sredstva)

Ustanovitelji (družbeniki ali delničarji) izbrisanih kapitalskih družb so v bistveno slabšem položaju, kot ustanovitelji (družbeniki ali delničarji) družb:

  • ki so prenehale poslovati do leta 1999,
  • ki niso bile izbrisane.
  • ki so bile izbrisane sprejemu odločbe Ustavnega sodišča koncem leta 2011.

Čeprav so ob ustanovitvi ali ob kapitalskem vložku bile pravice družbenikov ali delničarjev znane in jasne, pa jim je pravica do zaščite zasebnega premoženja bila odvzeta z veljavnostjo za nazaj.

Z (po našem mnenju sporno) odločbo, je Ustavno sodišče povzročilo še druge kršitve Ustave Republike Slovenije:

  •  23. člen – PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA
  •  25.člen   –       PRAVICA DO PRAVNEGA SREDSTVA

Ustanovitelji (družbeniki ali delničarji) izbrisanih kapitalskih družb niso imeli nikakršne možnosti dokazati svoje pravice v pravdnem postopku. Terjatev in izvršba do družbe, v kateri so imeli kapitalski delež, je bila avtomatsko prenesena na ustanovitelja – brez možnosti pritožbe.

  •  33. člen – PRAVICA DO ZASEBNE LASTNINE

Medtem ko je bila zasebna lastnina družbenika ob ustanovitvi družbe zaščitena pred dolgovi kapitalske družbe z družbeno pogodbo in odločbo Okrožnega sodišča, “ne odgovarja”, torej da družbenik ne odgovarja za dolgove družbe (kar je bilo v skladu z določili ZGD), je po uveljavitvi ZFPPod ta pridobljena pravica bila kršena, oziroma odvzeta. Zasebna lastnina je postal predmet rubeža upnikov kapitalske družbe po principu: kdor pride prvi, dobi vse.

  •  74. člen   – PRAVICA DO PODJETNIŠTVA

Ta je bila zagotovo kršena. Eno od posledic te kršitve pa je današnje stanje gospodarstva Slovenije.

  • 155 člen – PREPOVED POVRATNE VELJAVE PRAVNIH AKTOV

ZFPPod je uveljavil osebno odgovornost družbenikov (delničarjev) kapitalskih družb, ki je do leta 1999 NI BILO. Družbenikom (delničarjem) je bilo zarubljeno osebno premoženje za poplačilo dolgov, ki so nastali več let pred sprejemom ZFPPod.

  • 158 člen – PRAVNOMOČNOST PRAVNIH RAZMERIJ

ZFPPod je protiustavno razveljavil (in to retroaktivno) družbene pogodbe in odločbe okrajnih sodišč o vpisu v sodni register. ZFPPod je retroaktivno posegel v pogodbe, ki so jih kapitalske družbe   sklepale z dobavitelji, kupci, bankami…. ZFPPod je glede osebne odgovornosti družbenikov izbrisanih družb v nasprotju z ZGD, pa tudi v nasprotju z korporativno zakonodajo EU.

Vsekakor je položaj družbenikov izbrisanih družb, ki nosijo in bodo še vrsto let nosili posledice prenosa dolgov izbrisane kapitalske družbe, PROTIUSTAVEN saj je z njim kršen 22. člen Ustave Republike Slovenije – ENAKO VARSTVO PRAVIC.

Ustavno sodišče želimo opozoriti predvsem na NAPAČEN PRIKAZ SITUACIJE, ki jo opisuje predlagatelj za oceno ustavnosti ZPUOOD in predloga za začasno zadržanje izvrševanja ZPUOOD. Argumentirana in dokazana dejstva so:

  • OPREDELITEV ZA UPNIKA IN DOLŽNIKA.

Napačna je razlaga, da so družbeniki (delničarji) kot fizične osebe dolžniki, tožeče strani pa upniki. Takšna razlaga kriminalizira podjetništvo in postavlja t.i. »dolžnike« v nemogoč in nepravičen družbeni položaj. Ljudje (žal so med njimi tudi mnogi sodniki), ki ne poznajo razmer v gospodarstvu, »dolžnike« pozivajo k plačilu dolgov. Ne upoštevajo pa se dejstva:

  • Da so kasneje izbrisane kapitalske družbe najprej bile upnice.
  • Ker niso uspele izterjati svojih terjatev, so tudi same postale dolžnice.
  • Ker več let niso uspele izterjati svojih terjatev – mnogokrat tudi zaradi dolgih pravdnih in stečajnih postopkov, so zašle v likvidnostne težave, katerih rezultat so bili blokirani računi in apatija zaposlenih.
  • Pri izbrisih se njihovo premoženje v obliki terjatev preprosto ni upoštevalo
  • Po izbrisu so se terjatve (velikokrat že kot izvršbe) avtomatsko prenesle na ustanovitelje (fizične osebe) in ti so se proglasili za »dolžnike«.

Absurdno je dejstvo, da med »upniki« nastopajo nekatere večje gospodarske družbe, ki so pahnile vso Slovenijo v nezavidljiv gospodarski položaj (Pivovarna Laško, Merkur Kranj) in pa družbe, ki so ZFPPod zlorabile za sanacijo svojega nevestnega poslovanja (Mladinska knjiga d.d.). Kupovale so terjatve do fizičnih oseb z velikim diskontom, te terjatve »oplemenitile« z zakonito obrestno mero po konformni metodi (ki nima zgornjih meja) in zaslužile Milione €.

  • ODVZEM PRIDOBLJENIH IN PRIČAKOVANIH PRAVIC

Trditev »upnikov«, da jim bodo z uveljavitvijo ZPUOOD odvzete pridobljene in pričakovane pravice, je popolnoma napačna. V času poslovanja z kasneje izbrisanimi kapitalskimi družbami, pridobljenih in pričakovanih pravic ni bilo. Upniki so morali natančno poznati jamstva kapitalskih družb (d.o.o. ali d.d. jamči za dolgove družbe z vsem svojim premoženjem, ne pa s premoženjem ustanoviteljev). Če ta jamstva niso poznali in če svojih terjatev niso dodatno zavarovali (osebno poroštvo lastnikov), POTEM SO NEVESTNO POSLOVALI in so sami odgovorni za neizterjane terjatve. Pridobljene in pričakovane pravice, na katere se sklicujejo, so pridobili kasneje, v nasprotju z ZGD, v nasprotju z Ustavo R.S. in v nasprotju z korporativno zakonodajo EU.

Obratno pa so družbenikom izbrisanih družb z ZFPPod bile odvzete pravice zaščite osebnega premoženja pred odgovornostjo za dolgove kapitalske družbe. Te pravice so bile pridobljene z:

  • Zakonom o gospodarskih družbah
  • Z odločbo Okrožnega sodišča ob ustanovitvi družbe (»ne odgovarja«)

Sicer pa je poseg v zasebno lastnino – brez dokazovanja njenega kriminalnega porekla, kršenje njene socialne funkcije, ki jo zagotavlja Ustava R.S..

  • AKTIVNOST / PASIVNOST kot temelj odgovornosti družbenika v kapitalski družbi.

Ustavno sodišče R.S. si je izraz »aktivni družbenik« preprosto izmislilo, da bi »pokrilo« svoje odločitve glede možnosti rubeža zasebnega premoženja kot pokritje dolgov kapitalske družbe. Poleg dejstva, da ZGD takšnega položaja ne pozna, je takšen položaj tudi nemogoč.

To je kriminalizacija podjetništva in kapitalskih naložb. Fizične osebe svoj kapital nalagajo v banke, sklade, zavarovalnice in gospodarske družbe (d.o.o. ali d.d.). Cilj njihove naložbe je kapitalski donos ali (najmanj) ohranitev vrednosti kapitala glede na inflacijo. NIKAKOR pa zaradi kapitalske naložbe ne morejo odgovarjati za posledice napačnih odločitev kapitalske družbe, kamor so naložili svoj kapital. Fizična oseba status »aktivnega družbenika« (izmišljen status), NIKAKOR ne more pridobiti zaradi lastništva kapitala v družbi. Aktivnost pri poslovnih odločitvah ji lahko da le položaj (delovno mesto) in pogodba, ki pa nista v nikakršni povezavi s kapitalskim deležem. Teoretično je posameznik (fizična oseba) lahko 100% lastnik več gospodarskih družb (d.o.o. ali d.d.), vendar pri poslovnem odločanju ne sodeluje, saj je le – to pogodbeno prepustil drugemu. V teh družbah tudi ni zaposlen, saj je denarna sredstva naložil kot kapitalsko naložbo. Če je naložbenik (družbenik) tudi direktor, potem lahko odgovarja za poslovanje družbe zgolj kot direktor NIKAKOR PA NE KOT DRUŽBENIK.

Ustavno sodišče je z izmišljenim statusom »aktivnega družbenika«:

  • Kršilo Ustavo R.S., saj je poseglo v ZGD, spreminjalo vzpostavljena pravna razmerja (158 čl. Ustave) in je takšen status določila retroaktivno (155 čl. Ustave)
  • Kršilo socialno funkcijo zasebne lastnine, ki jo zagotavlja Ustava, ko je omogočila rubež zasebnega premoženja, ne da bi se ugotavljali elementi spregleda pravne osebnosti.
  • ČASOVNA OPREDELITEV »KRIVICE«

Trditev »upnikov«, da jim bo z uveljavitvijo ZPUOOD storjena krivica, je popolnoma napačna in zavajajoča. Krivica je bila storjena z uveljavitvijo ZFPPod in z avtomatskim prenosom dolgov izbrisanih gospodarskih družb na njihove ustanovitelje, brez dokaza elementov spregleda pravne osebnosti po ZGD. »Pravice«, ki so jih pridobili »upniki«, so torej zgolj rezultat krivice, ki se je zgodila ustanoviteljem izbrisanih kapitalskih družb. Odvzem pravice, ki jo je nekdo pridobil zaradi krivice, ki je bila storjena drugemu, pa ni problematičen.

  • NENAVADNE RAZSODBE SODIŠČ

Zanimivo »vlogo« so v tej problematiki odigrala slovenska sodišča, predvsem okrajna in okrožna. Eden od predlagateljev ZFPPod je bil Sodni svet. Leta 2006 pa sta predlog za ustavno presojo novele ZFPPod (B), vložila 2 sodnika okrožnega sodišča. Tudi v primeru ZPUOOD, je predlog za presojo ustavnosti vložilo Okrožno sodišče v Ljubljani. Njihovo malikovanje velikih gospodarskih družb in kriminalizacija podjetništva, se je kazala v sledečem:

  • Kar nekaj let so sodišča dovoljevala, da predlog za izbris iz sodnega registra vloži upnik
  • Izbrisi iz sodnega registra so se izvajali brez upoštevanja katerih – koli kriterijev. Tako je v enem samem dnevu bilo izbrisanih 500 gospodarskih družb.
  • Brisale so se kapitalske družbe, ki so (po bilancah stanja) imele premoženje (nepremičnine, zaloge, terjatve….)
  • Ugovori na začetek izbrisnega postopka so se množično zavračali
  • Sodišča so dolg umrlega 8% delničarja, ki je svoje delnice prodal, po njegovi smrti preprosto prenesla na njegovo vdovo.
  • Sodišča so »aktivnost« družbenika ugotovila tudi pri družbenikih:
    • ki so imeli v lasti manj ko 1% kapitalskega deleža
    • ki v družbi nikoli niso bili zaposleni
    • ki so kapitalski delež pridobili kot darilo ali z dedovanjem
    • ki so svoj delež več let pred izbrisom prodali, prodajo notarsko overili in vpisali v delniško knjigo, sodišče pa jih še vedno proglaša za »pravnega naslednika izbrisane družbe«
    • ki so od višjega sodišča prejeli odločbo, da niso pravni nasledniki izbrisane družbe, okrožno sodišče pa za isti delež pri isti družbi ugotavlja, da je osnova za določitev »pravnega naslednika« izbrisane družbe

Ob takšnih odločitvah sodišč in njihovih stališč do ZFPPod obstoja dvom v pravičnost sojenja in razsodbe. Kako naj fizična oseba (družbenik izbrisane družbe), zaupa sodišču, ter verjame v pravičnost sojenja in razsodbe, če so sodniki tega sodišča predlagatelji (preko Sodnega sveta) ZFPPod (glej elaborat prof. dr. Šime Ivanjko), ko pa se storjena krivica želi sanirati, ti isti sodniki vlagajo predloge za presojo ustavnosti na Ustavno sodišče.

  • ZLORABE ZFPPod

ZFPPod je bil nenehno zlorabljan, saj je (protiustavno) omogočil rubež zasebnega premoženja več generacij, na da bi se ugotavljala odgovornost njihovih lastnikov. ZFPPod so zlorabljali:

  • Nekatera sodišča (sodnice in sodniki) v Sloveniji, ki so se naravnost izživljali nad nemočjo »aktivnih družbenikov« in ponižno sledili navodilom velikih gospodarskih družb.
  • Odvetniki, ki so v ZFPPod odkrili nov – ogromen vir zaslužka, zato so (mnogi) zanemarili odvetniško etiko in pravičnost.
  • Banke in velike gospodarske družbe, ki so nevestno poslovale, ko svojih terjatev niso zavarovale z osebnimi poroštvi in realnim zavarovanjem, potem pa so svoje napake popravljale z rubežem zasebnega premoženja lastnikom kapitalskih deležev ali delnic.
  • Poseben primer zlorabe pa je primer Mladinske knjige, ki je po naših podatkih najprej organizirala sporen zakon (ZFPPod), potem pa je na njegov račun bogatela. Enormen dohodek je realizirala z nakupom terjatev (verjetno z diskontom) in obračunom zakonitih zamudnih obresti po konformni metodi.

V evidenci CINIP so stotine primerov zlorab, ki so opremljene z imeni in priimki, ter opravilnimi številkami.
CINIP (žal) pri vseh kršitvah, nezakonitostih, zlorabah ni zaznal poizkusov Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, da bi se ti postopki uzakonili in ustavili.

  • VELJAVNOST ZFPPod

Predlagatelji spornega zakona in njegovi zagovorniki trdijo, da ZFPPod ne velja več. To je res, vendar ob tej trditvi zamolčijo:

  • Da bodo posledice krivice, ki je bila storjena z ZFPPod, bremenile ustanovitelje in delničarje izbrisanih kapitalskih družb do njihove smrti. Slovenska posebnost, to je obračun zakonitih zamudnih obresti po konformni metodi – brez zgornje omejitve, je povzročila, da so ustanovitelji in delničarji izbrisanih kapitalskih družb prišli do suženjskega razmerja s svojim »upnikom«, ki pa je svojo »pravico« pridobil na krivičen način.
  • Da ZFPIPP prav tako vsebuje možnost avtomatskega prenosa dolga izbrisane kapitalske družbe na ustanovitelje (sicer z omejitvijo nad 25%), s čemer avtorica tega zakona želi zgolj legitimirati svojo napako iz ZFPPod.
  • MNENJA PRAVNIH STROKOVNJAKOV

Predstavniki CINIP so predstavili krivico, ki jo je povzročil ZFPPod, večjemu številu pravnih strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Sporni zakon so zagovarjali le tisti, ki so bili v času naših razgovorov v poslovnem razmerju z Ministrstvom za pravosodje R.S., ki ga je vodil minister, g. Aleš Zalar. Vsi ostali strokovnjaki so ugotavljali krivico, napako, neusklajenost z ZGD, neustavnost in predvsem neusklajenost z korporativno zakonodajo EU. Navajamo nekaj primerov:

  • Prof. dr. Šime Ivanjko: prispevek Izbrisi pravnih oseb iz sodnega registra – pravna ustvarjalnost ali napaka (objavljeno v reviji Pravna praksa, 19.01.2012, kopija v prilogi). Prof. dr. Šime Ivanjko je svoje stališče do sporne zakonodaje podal v več pisnih prispevkih, pa tudi večkrat v Državnem zboru R.S., Državnem svetu R.S., na sestankih pri ministrih, s poslanci i.t.d.
  • Dr. Franz Serajnik: Prispevek spregled pravne osebnosti kot slovenska posebnost, objavljen v reviji Pravna praksa in »Gesellschafterhaftung in Slowenien – Schlingerkurs ohne Ende«, objavljen v strokovni reviji Ecolex, februarja 2012.
  • Dr. Dragica Vedam Lukič, nekdanja ustavna sodnica in predsednica Ustavnega sodišča, je na sestanku s predstavniki CINIP izjavila: (citat ni dobeseden) » takšna odločba Ustavnega sodišča (glede ZFPPod) je posledica dejstva, da ustavni sodniki slabo poznajo gospodarsko problematiko«.

»Uporabo izraza aktivni in pasivni družbenik je predlagala administratorka na Ustavnem sodišču.
Takšno »slabo poznavanje gospodarske problematike« je slovensko korporativno zakonodajo oddaljila od zakonodaje EU. Slovenija že 10 let!! trpi posledice »slabega poznavanja gospodarske problematike«.

  • Bivši ustavni sodnik, dr. Lojze Janko se je na zasebnem sestanku strinjal z stališči CINIP in poudaril: (citat ni dobeseden)
  • »idejni pobudnik ZFPPod je Mladinska knjiga, ki je želela na ta način rešiti svoje terjatve do podjetij v lasti Rada Bohinca«.
  • » Zakon je sporen tudi po elementih vročanja«.
  • » Pojem aktivnega družbenika smo si preprosto izmislili, da bi pokrili izvajanje zakona«
  • Bivši ustavni sodnik, dr. Lojze Ude, je na posvetu, ki ga je organizirala CINIP, v Državnem svetu, dne 24.09.2009 izjavil (prepis magnetograma):

»Izrek (Ustavnega sodišča) je, kot se spomnim, čeprav ga nimam s seboj, tak, da je določba, ki govori o odgovornosti družbenikov, v nasprotju z Ustavo v okviru, ki izhaja iz obrazložitve odločbe. »(podčrtala CINIP)

»Taka odgovornost za dolgove izbrisane družbe je v bistvu tujek v sistemu kapitalskih družb. Ravno zato imenujemo kapitalske družbe s tem nazivom, ker se odgovarja s kapitalom, ki je v družbo vložen, ne pa z osebnimi sredstvi. Tak odnos pričakujem, ko vstopam v neko kapitalsko družbo tudi kasneje.«

»Povedal bi, da seveda zaradi nedelovanja odgovornosti pri plačevanju dolgov zaradi problemov likvidnosti, zaradi motenj v plačilnem prometu iz tega razloga ne moremo spremeniti sistema kapitalskih družb. Saj to je absurd, da bi rekli neplačevitost je problem. Seveda je. Kakšen problem je neplačevitost glavnega izvajalca del proti podizvajalcev? Totalen problem, ampak zaradi tega ne moreš spremeniti sistema, v katerem v kapitalskih družbah družba odgovarja z vloženim kapitalom in s svojim premoženjem, ne pa družbeniki zanjo. Ne moremo zaradi tega, ker je plačilna disciplina slaba, v bistvu nasilno preoblikovati kapitalskih družb v osebne družbe. To pa ja razumete in to je nesprejemljivo.«

Podobna so stališča pravnikov in uglednih ekonomistov.

Prosimo torej, da sodniki Ustavnega sodišča pri razsojanju o sklepu, ki se vodi pod opravilno št. U-I-307/11:

  • upoštevajo navedena dejstva iz tega dopisa in priložene dokumentacije.
  • zahtevajo morebitne dopolnitve naših navedb
  • zahtevajo dokaze o naših trditvah
  • omogočijo javno obravnavo sporne situacije in nas povabijo na obravnavo.

Ljubljana, junij 2015

Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij
Poštno ležeče
1231 LJUBLJANA- ČRNUČE

Predsednik Dušan Švara
Člani UO: Bojan Šušterič, Ivan Levak, Milan Cizl

V vednost:

  • Državni zbor Republike Slovenije,
  • Vlada republike Slovenije
  • Ministrstvo za pravosodje,
  • Ministrstvo za finance,
  • Ministrstvo za gospodarstvo

fb button