KRŠITELJI ČLOVEKOVIH PRAVIC

Osebe, in organi ki jih obtožujemo namernega kršenja človekovih pravic so:

  • Aleš Zalar, ki je v funkciji predsednika sodniškega društva predlagal, naj se iz sodnega registra izbrišejo kapitalske družbe, ki ne poslujejo (če imajo blokirane račune). Predlog je bil sprejet, kljub temu, da ni bil utemeljen. Ugotovljeni niso bili razlogi za izbris in njegove posledice.
  •  Mitja Gaspari, da je leta 1999 v funkciji Ministra za finance Republike Slovenije, predlagal in vodil postopek sprejemanja Zakona o finančnem poslovanju podjetij, po katerem so se dolgovi nasilno izbrisanih gospodarskih družb (d.o.o. in d.d.) prenesli na njihove ustanovitelje, ne da bi se ugotavljala njihova neposredna odgovornost (namen in zloraba,spregled pravne osebe). Predvideva se, da je to storil po   dogovoru z velikim in mogočnim lobijem velikih (prej družbenih) podjetij, bank in zavarovalnic, da bi tako sanirali njihovo nevestno poslovanje z gospodarskimi družbami – d.o.o., za katere niso imeli   ustreznega zavarovanja svojih terjatev. Kljub takratnem izrecnem nasprotovanju Ministra za pravosodje in takratnega Ministra za gospodarstvo, je vztrajal pri sprejetju takega zakona :
    • ki je zahteval izbris pravne osebe brez postopka likvidacije ali stečaja
    • ki je pomenil sporen nekosistenten poseg v Zakon o gospodarskih družbah
    • ki temelji na pravni fikciji ,kot temelj za pospešeno delo sodišč
    • ki temelji na fikciji kot temelj prevzema obveznosti
    • ki krši načela do sodnega varstva
    • ki posega v načelo svobodne gospodarske pobude
    • ki krši načelo sorazmernosti interesov države ( lobijev ) in posameznika
    • ki krši načelo prepovedi retroaktivnosti zakona
    • ki krši ustavno načelo usklajenosti pravnih aktov
    • ki krši temeljne zasnove korporacijskega prava in sedaj prava EU
    • KI JE UNIKUM v državah Evropske unije in SVETOVNI UNIKUM
  •  Nina Plavšak, da je leta 1999 kot podsekretarka na Ministrstvu za finance sodelovala pri sestavljanju Zakona o finančnem poslovanju podjetij tako, da je na osnovi cele vrste pravnih fikcij omogočila prenos dolgov izbrisane kapitalske družbe na ustanovitelje. Pri sestavi Zakona je šla celo tako daleč, da je med pravne fikcije uvrstila tudi zapisnik sestanka družbenikov v obliki notarskega zapisa (torej ob prisotnosti notarja), saj je po Zakonu o gospodarskih družbah izbris gospodarske družbe po skrajšanem postopku možen le na osnovi zapisnika in izjav družbenikov v obliki notarskega zapisa. Nina Plavšak, je ob tolmačenju zakona NAMERNO zavedla poslance Državnega zbora Republike Slovenije, ko je 27. člen spornega zakona (pravne posledice izbrisa) oblikovala tako, da je PRIKRILA DEJANSKE POSLEDICE IZBRISA, te pa pomenijo prenos dolgov kapitalske družbe na njene ustanovitelje – brez ugotavljanja razlogov, zaradi katerih je prišlo do izbrisa , kar potrjuje magnetogram Odbora za monetarno politiko in 15.redne seje DZ RS z dne 24.6.1999. Pri tem je zanimivo dejstvo, da zakonodajno pravna komisija DZ ni odkrila pravnih in finančnih posledic zakona.
  • POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE, ki so se pustili zavesti predlagateljem in piscem zakona in so dne 24. junija 1999 sprejeli Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ne da bi strokovnim službam Državnega zbora naložili podrobno razlago Zakona , predvsem pa razlago PRAVNIH POSLEDIC IZBRISA. O zakonu, predvsem pa o pravnih posledicah izbrisa, SPLOH NISO RAZPRAVLJALI. Če bi razpravljali in če bi se samo malo pozanimali o gospodarskih razmerah, potem bi izvedeli, da tisoči malih podjetij svojih dolgov niso mogli plačati zato, ker so sami bili upniki, ali ker so sami bili ogoljufani. Ali naj tisočim družinam, ki so izgubile vse svoje zasebno premoženje in so prišle v suženjska razmerja z velikimi upniki, ki po obrestno – obrestni metodi povečujejo svoje premoženje, pojasnimo, da se je to zgodilo zato, ker se je vam, gospe in gospodje poslanci tisti dan (24. junija 1999) zaradi praznika mudilo domov (glej magnetogram 15.seja DZ).
  • Sodniki Okrajnih in Okrožnih sodišč, ker so marsikdaj presojali v teh primerih po logiki velikih sistemov – velikih podjetij in bank. Ker niso strokovno ugovarjali pri Ustavnem sodišču, kot so to storili z Ustavno presojo Novele Zakona o finančnem poslovanju podjetij leta 2006 ( glej zahtevek za ustavno presojo novele zakona l.2007 dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani) in pa z zahtevkom za ustavno presojo z dne 1.12.2011 (U-I-307/11-8)

Sodniki so izvršilne postopke proti fizičnim osebam, ki naj bi bili pravni nasledniki izbrisanih kapitalskih družb, vodili protiustavno. V večini primerov fizične osebe niso imele možnosti ugovora, saj so izvršbo – začeto proti pravni osebi, nadaljevali proti fizični osebi, ne da bi ji dali možnost ugovora. Oholo in naduto se jim ni zdelo primerno poskrbeti za obvestilo fizični osebi, da je proti njej začet izvršilni (rubežni) postopek.
Sodišča so popolnoma brez kriterijev izvajala izbrise gospodarskih družb iz sodnega registra. Kakšni kriteriji pa so izvedljivi, če so v enem dnevu izbrisali 500 gospodarskih družb. Brisala so kapitalske družbe, ki so imele premoženje (zaloge, terjatve, osnovna sredstva). Brisala so kapitalske družbe na osnovi predlogov upnikov. Brisala so kapitalske družbe brez preverjanja izbrisnih razlogov in brez upoštevanja ugovorov tistih, do katerih je predlog za izbris sploh prišel.
Sodišča so samovoljno vodila pravdne postopke proti »aktivnim družbenikom«. Nalepko »aktivni družbenik« so prilepili samovoljno, brez ustreznega strokovnega znanja ali posvetovanja. Tako so za »aktivne družbenike« proglašali družbenike ali delničarje, ki so bili lastniki manj kot 15 % kapitalskega deleža in zato niso imeli nikakršnih možnosti vpliva na statusne odločitve družbe (na poslovne pa tudi po ZGD niso imeli).
Sodišča so samovoljno vodila pravdne postopke, ko so proti istim »aktivnim družbenikom« v različnih pravdnih postopkih enkrat prisodila pravno nasledstvo za dolgove izbrisane družbe, drugič pa ne. Četudi so fizične osebe dokazale, da je vrhovno sodišče razsodilo, da niso pravni nasledniki izbrisane družbe, takšne razsodbe niso upoštevali, temveč so pravdo vodili samovoljno in sami razsodili drugače.

  • SODNIKI USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, ker so s svojo odločbo kršili temeljna načela pravne države, ko so:
    • dovolili , da se z potrditvijo Zakona o finančnem poslovanju podjetij kršijo osnovne človekove pravice, poteptajo osnovna načela korporacijskega prava in so podlegli zahtevam finančnega lobija , da zaživi zakon , ki je unikaten tako v Evropi kot v svetu.
    • odločili, da se postopki rubeža zasebnega premoženja lahko nadaljujejo proti tako imenovanim »aktivnim družbenikom«. S tem so neposredno posegli v Zakon o gospodarskih družbah, ki takšne delitve družbenikov – na aktivne in pasivne- ne pozna. S tem so v izrazoslovje gospodarskega prava vnesli nove izraze: AKTIVNI in PASIVNI družbenik, ki jih gospodarsko pravo do leta 2008 ni poznalo in so nepoznani v korporativni zakonodaji Evropske unije
    • odločili, da delitev na AKTIVNE in PASIVNE družbenike velja za nazaj, torej od dne ustanovitve gospodarske družbe. S tem so (za nazaj) posegli v pridobljene pravice družbenikov gospodarskih družb (da s svojim osebnim premoženjem ne odgovarjajo za dolgove družbe) in v njihova medsebojna razmerja (družbena pogodba), pa tudi v pogodbena razmerja med (kasneje izbrisanimi) gospodarskimi družbami in njihovimi poslovnimi partnerji (predvsem dobavitelji).
    • niso upoštevali ločenega mnenja takratne predsednice Ustavnega sodišča in Ustavne sodnice , ki je opozarjala na nepravilnosti in neusklajenosti zakona s Slovensko ustavo

 S tem so prekoračili svoja pooblastila, saj niso presojali zgolj ustavnosti ali neustavnosti določenega zakona, temveč so:

  • neposredno posegli v Zakon o gospodarskih družbah in ga spremenili
  • neposredno posegli v izvršilne in pravdne postopke, ki so začeli pod določenimi predpostavkami, oni pa so »odredili«, da je potrebno upoštevati »aktivnost ali pasivnost« družbenikov in delničarjev v kapitalskih družbah.

Takšen poseg pomeni, da ne poznajo temeljnih elementov funkcioniranja kapitalskih družb.

Dodaj odgovor