Odgovor na Zavrnitev Varuha čl. pravic o Ustavni presoji

Spoštovani g. Peter Svetina, Varuh čl. Pravic

G. Svetina. Pošiljam razmišljanje našega člana kot odgovor na vaše zavrnilno pismo, prosimo Vas, da ga natančno preberete in si zamislite, kakšna je pravzaprav vaša vloga, ali res lahko odločate v imenu Ustavnega sodišča in natančno predvidevate kako bo odločil, ali ste res neodvisni, da v primeru dvoma v nepravilnosti v družbi postavite vprašanja vsakemu nosilcu javnih funkcij v državi, kaj res v celi zgodbi ni nobenega dvoma, ali kot ste sami zapisali, da Varuh ne more zahtevati poprave krivic za nazaj, ker naj bi to prepovedoval 155. čl. Ustave RS, storjene krivice izbrisanim podjetnikom pa so bile narejene za nazaj za več kot 11 let.

Kot je zapisal naš kolega dr. Cizl, za Vas ni pomembnih 17.080 žrtev. Za vas je pomemben en postopek zoper enega migranta – da tudi na to morate opozoriti, samo, da se osebno nočete seznaniti z dejanskim stanjem, kaj se je pravzaprav dogajalo na terenu in koliko je tragedij zaradi nekaj lobistov, kateri imajo lovke tudi na vašem uradu.

S spoštovanjem,
Janez Mohorič

Razmišljanje našega člana, dr. Cizl Milana na pismo zavrnitve za ustavno presojo o ZFPP.

Pozdravljeni!

Skrbno sem prebral odgovor Varuha, tako v smislu njegovih navedb, kot tudi posredne vsebine, izražene “med vrsticami”. Končno imamo vse na papirju! Kar na petih straneh se je Varuh celovito razkril in priznal, da ni nič drugega, kot člen oblastnih transmisij in da mu kot takemu pač ni dovoljeno izražati lastnih mnenj, ali odločati po svoji vesti. Dolga leta smo lahko sumili, da je tudi ta institucija podvržena vplivom “od zunaj”, zdaj imamo to črno na belem. Dolg bi bil seznam tega, kar razkriva para-državni značaj Urada varuha. Poglejte npr. splošno podobo odgovora: 60% teksta je namenjenega ponavljanju dejstev iz preteklih desetletij. Večji del teh je tako ali tako prišel od nas, zakaj bi nam bilo treba potem pisati, kaj smo povedali mi? Tako ravna tudi sodna oblast in tako ravnajo upravni organi. Preostalih 40% petih strani pa je pretežno namenjenih namigom, kdo vse (razen Varuha, seveda) bi utegnil biti pravi naslov za rešitev danega problema. Takim “dobronamernim” napotkom se že 2000 let pravi “pošiljanje od Poncija k Pilatu”, torej ime je drugo, rezultat pa ne more biti drugačen.

Skratka – sporočil tipa “med vrsticami” je kolikor hočete. Za primer: g. Svetina se je pod odgovor podpisal in je formalni avtor, dejansko pa so mu ga napisali pravniki. Pedagog, kar Svetina je, ni sestavil stavka: “…ni izkazana domnevna kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter razlogi, ki utemeljujejo domnevne kršitve.”

Enako indikativno je skozi ves tekst zasledovati dobesedni trud in napor, da se za vsako ceno najde vsaj puhli argument, ki naj izniči zatrjevano kršitev. Tako se Varuh v obrambi svoje pasivnosti posluži mnenja Ustavnega sodišča (iz U-I-24/12-15 iz. l. 2014), po katerem

  • je ustavno sodišče pristojno presojati ustavnost postopka sprejemanja izpodbijanega zakona
  • ni pristojno presojati spoštovanje poslovnika parlamenta, razen če kršitev poslovnika pomeni kršitev ustave
  • za dodatek k tej tezi Urad navede, da kot vlagatelj pobude za oceno ustavnosti z navajanjem nedopustnega skrajšanega postopka sprejemanja zakona nismo izkazali kršitve ustave.

Pa se vprašajmo: ali ustava res ni kršena, kadar do kršitev ustavnih določil pride na podlagi zakona, ki je bil sprejet s kršenjem poslovnika in tako uveljavljen z evidentno prevaro? Ali gospodom za takšen sum  ne zadošča niti dejstvo, da je zaradi zadevne ureditve toliko Slovencev danes v grobu? Se res ne bojijo ure, ko se bo oglasila vest?

Podoben, naravnost bizaren primer napora, da se eliminira CINIP-ove argumente, je zavrženje strokovnega mnenja prof. Ivanjka. Varuh se tu postavi nad stroko (celo nad Ustavno sodišče) in suvereno zapiše, da prof. Ivanjko ne ponudi argumentacije o tem, katera temeljna pravica ali svoboščina je bila prizadeta oziroma kršena. Spomnimo: nekaj mesecev nazaj Varuh še ni diskvalificiral prof Ivanjka, temveč je trdil, da ob njem potrebuje še dodatno strokovno mnenje. Tega je Urad varuha zaprosil pri prof. Toplaku, ki pa naj ga ne bi poslal. Tudi to dejstvo je v pismu uporabljeno kot pomožen argument k trditvi, da Varuh ni mogel ugotoviti nikakršnih  kršitev.

V rubriko “branje med vrsticami” štejem tudi dejstvo, da Varuh poleg navedenega svojo odločitev utemeljuje kar s stališči drugih organov, kot so ESČP in Ustavno sodišče. Se pravi, da Varuh sam pozabi, da je po definiciji samostojen in od drugih institucij neodvisen organ, ki se v načelu ne sme ravnati po mnenju institucij sistema. A to je le ena plat medalje o razumevanju poslanstvu Varuha. Nekoliko kasneje Varuh namreč negira sam sebe in pravi: »Varuh pa ni organ, pristojen za razlago oziroma dodatno pojasnjevanje odločitev drugih državnih organov ter odločitev ESČP.«  Kaj je torej res? Je Varuh zavezan upoštevanju US in ESČP, ali za to ni pristojen? Vprašanje je več kot na mestu, saj se takoj nato varuh znova sklicuje na ESČP in pravi, da je »Veliki senat že odgovoril na vse očitke, zato ni potrebe, da bi se do njih opredeljeval še Varuh«.

Protislovij je torej polno, pa saj vemo: cilj posvečuje sredstva. Pri vsem tem pa ne morem spregledati arogantnega cinizma, ki si ga Urad privošči, ko zapiše, da naše »zahteve za presojo ni mogoče pravno utemeljiti do te mere, da bi izkazovala vsaj minimalno stopnjo verjetnosti za uspeh pred US«. Torej, deset-tisoči žrtev po mnenju varuha ne daje niti minimalne verjetnosti za uspeh, policijski postopek zoper enega samega migranta pa zagotavlja polno verjetnost!!

A to še ni zadosti, zato si Varuh v svoji leporečni vnemi brez sramu privošči še ekstremno protislovje in zapiše: »Ni utemeljeno pričakovanje, da bi bil varuh tisti, ki bi lahko uresničil pričakovanja posameznikov o tem, da se posledice kršitev popravijo za nazaj. To bi predstavljalo kršitev 155. čl. Ustave.«

Komentar: 155. čl. govori, da ZAKONI, DRUGI PREDPISI IN SPLOŠNI AKTI NE MOREJO IMETI UČINKA ZA NAZAJ. Torej, poprava kršitev za nazaj je protiustavna, povzročanje kršitev za nazaj pa je ustavno dopustno (ZFPPod je leta 1999 preklical obstoječo zakonodajo za 10 let nazaj) !

Že ta kratek komentar kaže, kdo in kaj je Varuh in Urad varuha. Lahko smo zgroženi nad stanjem v tem »pobeljenem grobu«, v katerem vedri in oblači 40 dobro plačanih javnih uslužbencev. A kot rečeno v uvodu, dobro je, da je njihovo zavajanje končno na papirju. Zdaj mora v javnost! To podlost, nesposobnost in aroganco je treba spraviti »na sonce«. Janez, pred dnevi si v enem mailu v kratki, nepoznavalcu razumljivi in pregledni obliki pisal o kršitvah, zdaj dodaj odgovor Varuha in pošlji poštenim medijem. Varuhu pa naslovi vprašanje v odprtem pismu, npr:

Spoštovani g. Varuh, imeli ste nekaj delnic, ki so vam jih dali namesto neizplačanih plač. Podjetje je šlo v izbris brez likvidacije, vas pa so določili za »aktivnega družbenika«, vam zarubili hišo in poplačali upnike. Zdaj razumete, da vam niso bile kršene človekove pravice in svoboščine? 

Pozdrav vsem,
Milan CIZL