Kot predstavniki nasilno izbrisanih podjetij se moramo odzvati na vse bolj očitno sprenevedanje tako glede vašega stališča do kršitev čl. pravic pri družbenikih izbrisanih podjetij, kot do vašega tolmačenja obrazložitve sodbe ESČP v zadevi Lekić. V vaših odgovorih, g. Svetina, je vse preveč prisotno prizadevanje, kako ne pomagati žrtvam nasilno izbrisanih podjetij, vse preveč je manipuliranja javnosti, čez vse vaše pisanje je slediti en sam prezir žrtev izbrisov gospodarskih družb. Zavzeli ste pozicijo končnega razsodnika, ki je nezmotljiv, ki ni pred nikomer odgovoren, tudi kadar na obe oči miži pred v nebo vpijočimi kršitvami cele vrste ustavnih in konvencijskih pravic. Ni vam pomembno, da jih dolga leta ni želelo obravnavati slovensko Ustavno sodišče. Nasprotno – vi, ki bi morali institucijam sistema nastaviti ogledalo, se celo sklicujete na njihove odločitve! Nič vam ne pomeni množica prizadetih družbenikov, zaradi katerih je vaš urad v izhodišču ustanovljen. Z neizmernim trpinčenjem tisočev ste opravili tako, da ste jih obtožili odgovornosti za to, da so ob prelomu s političnim enoumjem morali iskati načine, kako preživeti sebe in družine. Gospodarstvo se je dobesedno sesuvalo, bili smo brez služb, država nam je dala možnost nove oblike gospodarske iniciative, leta kasneje pa nas je z veljavnostjo ZFPP za nazaj določila za poroke tistim svojim podjetjem, ki so jim SCT-ji in VEGRADI-i ostali za vselej dolžni. Tako nam je, g. Svetina, država na legalen način – na osnovi Zakona o finančnem poslovanju (ZFPPod), ukradla premoženje podjetij, za tem pa njihove nastale dolgove pokrila z rubežem naših stanovanj in hiš. G. Svetina – država nam je ukradla pridobljene pravice, katere so veljale od 1989 do sprejetja ZFPP 1999. Če se vam kot nepravniku tak način reševanja problema še vedno ne zdi sporen, naj povemo, da je po analizah profesorjev korporativnega prava ta slovenski pravni eksperiment edinstven v svetu. Ne pozna ga noben pravni red, saj ima na celotno gospodarsko sfero dolgoročne destimulativne učinke – strah pred zakoni presenečenja in osebno tragedijo ob bankrotu.
Po vsej verjetnosti je leta 1999 slovenska vlada našla vzorec za sporni zakon kar na domačih tleh: Zakon o nacionalizaciji iz leta 1945. A za razliko od ZFPPod je ta takratnim podjetnikom pustil stanovanja in vrtove, nam pa so zarubili vse in nas nagnali na cesto. V vseh teh dejstvih torej vi, g. Svetina, ne vidite nobenih spornih dejanj države. V svojem odgovoru pišete, da si Varuh vseskozi prizadeva, da bi se ta problem nekako rešil. Novo zavajanje! Iz vseh vaših pisanj in pisanj vaših sodelavce je razbrati samo eno: cilj je za vsako ceno preprečiti rešitev tega problema, če pa že ne preprečiti, vsaj zevleči v daljnjo prihodnost, ko bo to reševal nekdo drug! Ta cilj je imel tudi vaš predlog celovite ustavne presoje, ki ste ga nato po enem letu umaknili zaradi »ne dovolj prepričljive problematike«.
V vašem odgovoru se ponovno sklicujete tudi na primer Lekić, vendar pa očitno niste natančno prebrali niti obrazložitve, niti ločenih mnenj. Tako bi bili namreč lahko ugotovili mnogo več argumentov v prid izbrisanih podjetnikov, kot v prid RS. Predvsem pa bi vam bilo jasno, da ne gre za nikakršno »pilotno« sodbo, za kar jo je nemudoma proglasilo takratno resorno ministrstvo, za tem pa enako tendenciozno vsi mediji. Že večkrat smo predlagali, da se aktivira neodvisna stroka, da bi predmet proučila in podala svoje mnenje. A vaš urad je odločno proti vmešavanju stroke v neodvisnost Urada Varuha čl. pravic (v isti sapi pa proglašate parcialna mnenja US in ESČP za obče veljavna, strokovna in – predvsem – zavezujoča!). Prav tako ne želite upoštevati, da je US celoten ZFPPod razglasilo za NEUSTAVEN ZAKON, saj nobena sporna določba iz ZFPPod ne velja več, v veljavo je samo še 18 čl. ZPUOOD. Ustavno sodišče je z odločbo 12/04/2012 – raveljavilo zakon o odgovornosti družbenikov izbrisanih družb. (glej IUS-INFO z dne 16/05/2012). Predlagam vam, da omenjeno odločbo US prerberete še enkrat, da natančno – krolnološko obdelate vso zgodovino nastanka ZFPPod, skupaj z ugotovitvijo US, da je bil ves ZFPPod v neskladju z Ustavo RS. Boste potem še vedno žrtvam odrekali pomoč in jih napotovali na druge naslove? Državljani razumemo vlogo in pomen ombudsmana predvsem v skrbi, da država ne posega v temeljne človekove pravice. Kot je praksa širom Evrope, tudi v Sloveniji od Varuha pričakujemo, da na terenu prepoznava nepravilnosti tako v zakonodaji kot v njenem izvajanju, in da na to opozarja pristojne. V primeru vsakršnega dvomu pa zakon Varuhu omogoča neposreden dostop do US, čemur pa se vi kljub očitno sporni naravi naše problematike za vsako ceno izogibate.
Izrekate se za socialno čutečega človeka. Gotovo si zlahka predstavljate trpljenje oškodovanca po ZFPPod, za katerega US ugotovi da je večina določb neudstavnih, kljub temu pa se še naprej uporabljajo kot osnova za izvršbe, začete pred ugotovitvijo US z dne 12/04/2012. Ponovno: velika večina izbrisanih družb je bila najprej upnik, šele nato so postali dolžniki, ker niso mogli poravnati svojih obveznosti, ker niso dobili zasluženih prilivov. Kaj ni že to zadosten argument za celovito presojo nekega predpisa? Čemu se ponovno deli ljudi na tiste ki odgovarjajo z svojim premoženjem in tiste ki jim je dovoljeno ostati dolžnik? Mar ni prav to kršitev pravice do enakosti pred zakonom? To vprašanje je še kako smiselno. Torej, kako to, da nihče na pristojnih sodiščih ni pozval Sodišča EU v Luksemburgu, da poda svojo oceno o skladnosti ZFPPod z EU pravom družb. Take pobude so bile rednim sodiščem dane tako od strani posameznih strank v postopkih, kot s strani uglednih pravnih strokovnjakov. Nobeno od sodišč pa tega ni hotelo (smelo) storiti. Morda kaka paralela z vašim uradom? Tu nikakor ne moremo mimo prav neverjetne vnema vašega namestnika g. Šeliha, da se zadeva pomete pod preprogo. Kot povzetek desetletnih razgovorov z njim smemo trditi, da njegovo delovanje in zavajanje nima z varovanjem človekovih pravic nikakršne zveze. Zato pa imenovani v svojih postopkih in besedilih zavzeto brani institucionalne nosilce kršenja pravic, kar bo podrobnejša analiza primerov množičnih kršitev nedvoumno pokazala.
Spoštovani g. Svetina, nerešena problematika vedno ostane breme preteklosti za prihodnost. Tudi zadevni primer je te vrste. Ne bo izginil z agende, ne bo izničen in ne bo pozabljen. Ne oziraje se na oznako v vašem odgovoru, da je vaše stališče dokončno. Glede na širino problematike predlagamo razširjeno razpravo o varovanju pred množičnimi institucialnimi kršitvami človekovih pravic. Obenem predlagamo sestanek, ki bo osvetlil dokončnost vašega sklepa. Morda kljub takemu stališču najdemo dogovorno pot iz nastalega labirinta.