V Državnem zboru, kot najvišjem zakonodajnem organu Republike Slovenije, se v zadnjih letih vodijo številne parlamentarne preiskave na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije in Zakona o parlamentarni preiskavi ter Poslovnika o parlamentarni preiskavi. V skladu z ustavnim določilom in zakonsko ureditvijo lahko Državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.
Doslej javnost še ni bila seznanjena, da je bila kdaj koli opravljena preiskava o politični odgovornosti za napake pri sprejetju zakona, pri čemer gre lahko za napako predlagatelja zakonskih predlogov in zavajanja poslancev, pa tudi opustitev skrbnosti pri opravljanju funkcije poslancev v Državnem zboru.
Danes je gospod Janez Mohorič, direktor CINIP-a, zasebnega zavoda, ki si že 22 let prizadeva odpraviti škodljive posledice Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), sprejetega v letu 1999, opisal na moji FB strani številne in grobe napake, storjene ob sprejemanju omenjenega zakona po hitrem postopku v Državnem zboru RS. Zakona s takšno vsebino ne pozna nobena država v Evropi. Za ta zakon Vlada Republike Slovenije v letu 2007 v sporočilu Ustavnemu sodišču navaja, da «… je ureditev po ZFPPod neustrezna in v neskladju s temeljnimi načeli korporacijskega prava, in to tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske skupnosti«.
ZFPPod je eden najbolj spornih in škodljivih zakonov za več deset tisoč slovenskih državljanov, saj je o njem Ustavno sodišče odločalo že več kot 7-krat in Državni zbor štirikrat, da ne govorimo tudi o več tisočkrat, ko se je odločalo na vseh stopnjah slovenskih sodišč, vključujoč tudi ESČP.
Nisem edini, ki se sprašuje, ali ne bi bilo primerno, da bodoča sestava poslancev v Državnem zboru uvede tudi parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti vseh tistih, ki so prispevali, da je ZFPPod bil sprejet in so zavirali odpravo škodljivih posledic omenjenega zakona v obdobju 1999 do 2011, ko je škodljiva zakonska ureditev bila odpravljena. Omenjena preiskava bi končno dala odgovor, zakaj je bila takrat sprejeta tako škodljiva pravna ureditev in zakaj mora še danes po 22 letih tisoče ljudi trpeti posledice tega zakona.
O tem, kdo je zakon predlagal in kako so bili poslanci v Državnem zboru zavedeni o vsebini ZFPPod, ki so ga sprejeli v letu 1999, lahko preberete številno dokumentacijo in pričevanja o trpljenju oškodovancev, v knjigi: Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021.
Janez Mohorič: Zakaj je bil ZFPP sploh potreben
Kakorkoli že je, kmalu po osamosvojitvi RS, je le ta sprejela Slovenski – nacionalni ZGD – Zakon o gospodarskih družbah (1993), le ta je določal vse določbe za normalno delovanje gospodarskih družb, določil je prehodno obdobje za uskladitev ustanovnih aktov družbe in dokapitalizacijo, to je začelo veljati 01/01/1995, seveda so določbe ZGD bile uresničljive samo v sozvočju pravosodja in nadzornika finančnih tokov – AJPES. Zakaj se to ni izvajalo vedo samo vrhovi pravosodja, najbolj v nebo vpijoče vprašanje pa se še vedno glasi, “Zakaj se je US – Ustavno sodišče podredilo lobijem, zakaj ni bilo sposobno najti vsaj minimalne zaščite za več desettisočev družbenikov, zakaj se je postavilo v bran samo upnikom ki to do sprejetja ZFPP niso bili, zakaj niso zaznali, da gre predvsem za problem dolžniško upniško razmerje in da se te spore praviloma rešuje na sodiščih, ne nazadnje je bilo le ugotovljeno in je US leta 2011 odpravilo vse sporne določbe ZFPP ampak samo za naprej, za vse ostale pa le to US ni bilo sposobno urediti in popraviti razmer.
V času veljavnosti ZFPP oz. določb o prenosu odgovornosti iz pravne osebe na družbenike je bil dovoljen popolnoma odprt lov na vso premoženje družbenikov, nemalokrat se je zgodilo, da so si “upniki” zmišljevali dolgove samo da so se polastili lastnine ki jim ni pripadala. Spoštovati US – Ustavno sodišče je nesporno zaveza vsakega aktivnega državljana, da ne govorimo o institucijah in drugih podsistemih nujnih za demokratični razvoj družbe. Glede na dolgoletni boj, ki ga bijemo izbrisani družbeniki, se vse bolj počutimo kot neenakopravni državljani, ogromno naših pritožb na US je bilo zavrnjenih z eno samo utemeljitvijo – nimate pravnega interesa. Na ta odgovor najvišje instance varuha zakonitosti v državi nikakor nismo zadovoljni in ga ne moremo razumeti, zakaj ne pravnega interesa, saj so nam pobrali vso osebno lastnino in to tisto ki je bila varovana z pravnomočno odločbo našega sodišča – sodišča RS, da naše družbe odgovarjajo z premoženjem družbe, in ne z osebnim premoženjem. Zakaj je zakonodajalec suspendiral pravnomočne odločbe – kdo to lahko odgovori, še bolj žalostno pa je, da je to potrdilo US, z zavajajočo obrazložitvijo. Družbeniki izbrisanih družb, ki so ostali brez premoženja, dobesedno brez življenja, se spominjajo besed Ustavnega Sodnika g. Udeta, rekel ja tako je v demokraciji, izbrisani podjetniki pa so kolateralna škoda, govorenje in razmišljanje posameznika kot je prof. Ude, kateri bi moral še kako voditi računa o enakopravni obravnavi vseh državljank in državljanov RS, res težko je najti prave besede, kako so si je sebi dovolil, da ga usmerja neka skupina ljudi . lobistov katera je imela samo en cilj in to je bil bogateti na račun malih izbrisanih podjetij, pa čeprav mimo prava družb EU , mi pa ostajamo brezpravna uboga raja, je bilo to res nujno za discipliniranje podjetništva. Drugo veliko razočaranje pa je bil Urad Varuha človekovih pravic, le ta se je spretno vedno znova postavljal na stran režima, na stran države, nikakor niso hoteli razumeti da se človekove pravice ščiti do države in ne obratno, država sama ima nesluteno moč, da uveljavlja svojo voljo, varuh čl. pravic pa je zato, da ščiti šibkejšega in da v dvomu zahteva presoje vseh sklepov – ukrepov, ne pa da nam venomer govori, da tega ne bomo obravnavali ker je o tem že odločilo US. Strinjam se z prehodnim piscem g. Dešmanom, da je parlamentarna komisija lari – fari, upam pa si trditi, da če ne bomo uspeli z krepitvijo nadzornih podsistemov v državi ne bo moč krepiti demokracije, potem je več ali manj ogrožena demokracija, obenem podpiram predlog prof. Ivanjka, da bi bil že čas da se takoj z novim sklicem ustanovi preiskovalna komisija za ugotavljanje spornosti ZFPP.