Avtor: Lea Lepoša, mag. prava, odvetniška pripravnica v Odvetniški družbi Vesenjak
Dne 5. maja 2022 je na Pravni fakulteti v Mariboru v organizaciji Pravniškega društva v Mariboru potekalo strokovno predavanje in razgovor z udeleženci o problematiki uveljavljanja Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR).1 Predaval je dr. Šime Ivanjko,2 ki je tudi soavtor omenjenega zakona. Predavanje je otvoril Janez Mohorič, direktor Zasebnega zavoda za zaščito podjetništva – CINIP, ki je spregovoril o stiskah družbenikov izbrisanih družb ter o prizadevanjih zavoda za sistemsko ureditev povračila škode, ki je nastala družbenikom zaradi posledic uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju podjetij leta 1999 (ZFPPod).3
Zgodovinski izvor problema
Republika Slovenija je na podlagi ZFPPod iz sodnega registra izbrisala več kot 18.000 podjetij, ki so po veljavnih merilih veljala za neaktivna nedelujoča, hkrati pa je ta zakon obveznosti družb prenesel na njihove družbenike, ki so morali dolgove odplačevati z osebnim premoženjem. Zakon o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 je tako zaobšel eno temeljnih načel korporacijskega prava, da za dolgove kapitalske družbe odgovarja družba sama. Po več kot dvajsetih letih je bil 15. decembra 2021 sprejet ZOKIPOSR, katerega temeljni cilj je, da se odpravijo krivice in vsaj delno sanira škoda, ki je bila povzročena zaradi zakonske domneve, na podlagi katere so obveznosti izbrisanih kapitalskih družb neomejeno prešle na njihove družbenike.
Na podlagi določb ZFPPod je gospodarsko družbo iz sodnega registra brez likvidacije izbrisalo sodišče po uradni dolžnosti, če je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (70. člen ZGD),
– če gospodarska družba nima premoženja,4
– če nastopi razlog, ki ga za izbris gospodarske družbe brez likvidacije določa drug zakon.5
Ob nastopu izbrisnega razloga je sodišče odločalo o začetku postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra, sklep o začetku postopka pa je vročilo gospodarski družbi, ne pa tudi družbenikom. Po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka izbrisa je sodišče izdalo sklep o izbrisu, zoper katerega je bilo mogoče vložiti pritožbo. Če pritožba ni bila vložena, je sodišče gospodarsko družbo izbrisalo in ob objavi sklepa o izbrisu v Uradnem listu objavilo tudi imena ustanoviteljev izbrisanih družb.6
Z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra je le-ta prenehala, na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod pa se je štelo, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Gre za izjavo z vsebino, ki jo je določal Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)7 za postopek prenehanja gospodarske družbe po skrajšanem postopku. Ob tem je treba izpostaviti, da je temeljna razlika med skrajšanim postopkom po ZGD ter postopkom prenehanja po ZFPPod, da družbeniki po ZGD vodijo skrajšani postopek in izbris družbe predlagajo prostovoljno, medtem ko v postopku prenehanja po ZFPPod to sodišča izvajajo prisilno oziroma po uradni dolžnosti.8 ZFPPod je torej zato, da bi zagotovil varstvo upnikov izbrisanih podjetij, določal osebno odgovornost družbenikov teh družb, upniki izbrisane družbe pa so lahko uveljavljali svoje terjatve do družbenikov največ v obdobju enega leta po objavi obvestila o izbrisu v uradnem listu.
Dne 9. oktobra 2002 je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-135/00-77 odgovornost za obveznosti izbrisane družbe, ki je po samem zakonu temeljila na domnevi, da je družbenik podpisal izjavo pred notarjem o prevzemu odgovornosti, omejilo na t. i. aktivne družbenike in naložilo zakonodajalcu, da določi kriterije za ugotavljanje aktivnega družbenika. Ti kriteriji so bili določeni šele s sprejetjem Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)9 leta 2007, ki je določal, da so aktivni družbeniki upnikom izbrisanih družb solidarno odgovornosti za izpolnitev obveznosti družb. Te določbe o prenosu obveznosti so bile kasneje z uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD)10 razveljavljene, s tem pa je bil položaj družbenikov izbrisanih družb urejen le za naprej, ne pa tudi za nazaj. Od razveljavitve teh določb dalje so se torej izvajali izbrisi gospodarskih družb brez prenosa odgovornosti za plačilo obveznosti izbrisane družbe na družbenike, na položaj družbenikov, na katere se je ta odgovornost že prenesla, pa to ni imelo vpliva.
Po mnenju predavatelja dr. Ivanjka izbris gospodarskih družb na podlagi ZFPPod ni bil sporen, sporna pa sta bila ex lege prenos obveznosti na družbenike ter domneva, da so družbeniki podpisali izjavo pred notarjem o prevzemu odgovornosti izbrisanih družb. Upniki izbrisanih gospodarskih družb, ki so že imeli pravnomočne sodne odločbe, na podlagi katerih so pred izbrisom terjali te gospodarske družbe, so zaradi ex lege prenosa obveznosti in v skladu z institutom nadaljevanja izvršilnega postopka zoper pravne naslednike11 po izbrisu gospodarskih družb terjali družbenike. Institut nadaljevanja izvršbe zoper pravne naslednike se v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) uporablja zoper družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, sodišče pa dovoli izvršbo neposredno le proti družbeniku, ki je osebno odgovoren. Navedeno se uporablja tudi v primeru, ko upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je dolžnik kot družbenik, ustanovitelj ali član po zakonu neposredno osebno odgovoren za obveznosti družbe ali druge pravne osebe. Upniki izbrisanih gospodarskih družb so se tako lahko sklicevali na določbo 27. člena ZFPPod, po kateri se je štelo, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo, s katero so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Poskusi reševanja: zadeva Lekić in ZOKIPOSR
Navedeno je v nasprotju z enim od temeljnih načel korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem. Vse od uveljavitve ZFPPod se je tako na številne načine poskušalo doseči odpravo posledic spornih določb glede prenosa obveznosti na družbenike, med drugim je bil leta 2018 sprejet Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID),12 ki je določal prekinitev vseh postopkov v zvezi z izbrisanimi družbami vse do dokončne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Lekić. Če bi ESČP ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila človekove pravice s sprejetjem pravne ureditve o ex lege prenosu obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelja oziroma na družbenike kapitalskih družb, bi morala Republika Slovenija sprejeti zakon, ki bi uredil pravne posledice sodbe ESČP in nadaljevanje prekinjenih postopkov. Po oceni ESČP pa je imel izbris gospodarskih družb legitimen namen in glede na okoliščine primera ni predstavljal pretiranega individualnega bremena za pritožnika, v posledici česar kršitve človekovih pravic niso bile ugotovljene. Sodišče je sicer obrazložilo, da lahko spregled pravne osebnosti upravičujejo le izjemne okoliščine, vendar da pa to ne pomeni, da se lahko ta vrsta ukrepa upraviči samo v redkih primerih.13 V posledici navedenega so se postopki v zvezi z izbrisanimi družbami nadaljevali.
Dne 9. junija 2021 je Državni svet Republike Slovenije na pobudo Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetnikov – CINIP določil besedilo Predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 16. novembra 2011 (v nadaljevanju Predlog zakona), ki je določal pravico do povračila škode, ki je bila povzročena zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile iz sodnega registra izbrisane na podlagi ZFPPod in ZFPPIPP v obdobju od 23. julija 1999 do 16. novembra 2011. Predlog zakona na podlagi ugotovitve o odgovornosti države predvideva povračilo delne premoženjske škode, ki je nastala družbenikom, upnikom pa je priznana pravica do celotnega poplačila, saj država kot prevzemnik dolga vstopi v položaj družbenika. Med Predlogom zakona in kasneje sprejetim ZOKIPOSR pa obstaja pomembna razlika, ki po prepričanju predavatelja dr. Ivanjka močno vpliva na dejansko možnost, tako dolžnikov kot upnikov, do uveljavljanja povračila škode oziroma do poplačila.
Najbolj sporna in nerazumljiva je po mnenju predavatelja dr. Ivanjka določba 5. člena sprejetega besedila ZOKOPISR, ki je bila vnesena v Predlog zakona z amandmajem poslancev Državnega zbora. Omenjena določba 5. člena ZOKOPISR namreč določa, da je upravičenec do odškodnine na podlagi tega zakona oseba, ki je bila družbenik ali delničar v kapitalski družbi ali vsaka druga oseba, ki izkaže pravni interes ter na katero so zaradi izbrisa družb v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala, pri čemer mora ta oseba po prvi in drugi alineji prvega odstavka 5. člena izkazati:
– da je v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti ali
– da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljala v predhodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika.
Predlog zakona takšnih pogojev ni določal, temveč je določal (le), da so upravičenci do odškodnine dolžniški in upniški upravičenci. Za dolžniškega upravičenca se je štela fizična oseba, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. julija 1999 do 16. novembra 2011 na podlagi določb ZFPPod in ZFPPIPP prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala. Predlog zakona torej ni določal tako strogih pogojev, kot jih sedaj določa 5. člen ZOKIPOSR in ki jih je po mnenju predavatelja dr. Ivanjka tudi težko dokazati. Določba druge alineje navedenega člena med drugim tudi določa, da oseba v predhodnih postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika, kar tudi po mnenju Upravnega odbora OZS neposredno in nedvomno diskriminira stranke, ki so v predhodnih postopkih za zastopanje pooblastile odvetnika. Odvetniška zbornica Slovenija bo zato po prejemu odzivov članstva pri Varuhu človekovih pravic vložila pobudo, da v skladu s 23.a členom Zakona o ustavnem sodišču poda zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa.14
Postopek za uveljavitev zahtevka za povračilo škode upravičenci po ZOKIPOSR začnejo z vložitvijo predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu. Zahteva za povračilo škode mora vsebovati navedbo podatkov o upravičencu, opredelitev vrste ter obsega škode, ki jo je utrpel, podatke in listine, na podlagi katerih izkazuje nastanek škode, podatke in listine, s katerimi izkaže, da je upravičenec skladno s 5. členom tega zakona ter podatke in listine o premoženju, ki ga je upravičenec prejel kot družbenik izbrisane družbe iz premoženja izbrisane družbe.15 Vsaka oblika povračila vrednosti škode, ki jo upravičenec prejme po tem zakonu, je omejena na 60 odstotkov ugotovljene višine škode, kot jo določa 3. točka 2. člena tega zakona.16
Na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se sicer šteje, da je z uveljavitvijo tega zakona Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona, vendar lahko upniki, razen Republike Slovenije, na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo le pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Upniki lahko zahtevajo sklenitev sporazuma z Državnim odvetništvom, pri čemer mora njihova zahteva, ravno tako kot zahteva t. i. “dolžniških” upravičencev oziroma oškodovanih družbenikov, izpolnjevati pogoje iz 5. člena ZOKIPOSR, kar pa nedvomno otežuje možnost poplačila njihovih terjatev.
Iz Predloga zakona izhaja, da predlagana ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, kot bi moralo obstajati, če ZFPPod ne bi bil sprejet. Glede na stroge pogoje, ki jih mora izpolnjevati zahteva za povračilo škode po spremenjenem Predlogu ZOKIPOSR, pa se postavljata vprašanji, koliko upravičencem bo sploh moglo izpolniti te pogoje in ali ZOKIPOSR tudi dejansko odpravlja krivice.17 Glede na napoved predavatelja dr. Ivanjka pa je v prihodnje mogoče pričakovati spremembe, saj bo Državni svet pripravil predlog sprememb in dopolnitev ZOKIPOSR, pri čemer bo predlagano črtanje obeh spornih alinej 5. člena.Opombe:1 Ur. l. RS, št. 186/21.2 Predavatelj je eden izmed ustanoviteljev Pravniškega društva v Mariboru, soustanovitelj Davčno-finančnega raziskovalnega inštituta v Mariboru, ustanovitelj Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru, ustanovitelj Društva za medijsko kulturo, avtor več kot 1400 strokovnih in znanstvenih del, leta 2003 je prejel nagrado za življenjsko delo Zveze društev pravnikov Slovenije, leta 2012 pa je med drugim prejel tudi častni naziv zaslužnega profesorja v Mariboru.3 Ur. l. RS, št. 54/99 in nasl.4 Štelo se je, da gospodarska družba nima premoženja, če neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki je za gospodarsko družbo opravljala posle plačilnega prometa.5 Člen 25 ZFPPod.6 Namesto objave imen družbenikov oziroma delničarjev družbe, ki so po določbah ZFPPod odgovarjali za obveznosti družbe, so sodišča objavljala imena ustanoviteljev, kar je po mnenju predavatelja dr. Ivanjka povzročilo največ zmede.7 Ur. l. RS, št. 15/05 – UPB in nasl.8 Tako tudi Ivanjko, Š.: Zakaj ste nas kaznovali? (Prisilni izbrisi pravnih oseb), Kulturni center Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Maribor, 2021, str. 21.9 Ur. l. RS, št. 126/07.10 Ur. l. RS, št. 87/11 in 36/12 – odl. US.11 Člen 25 Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/07 – UPB in nasl.).12 Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (Ur. l. RS, št. 30/18 in 3/22 – ZDeb).13 Točka 115 sodbe z dne 11. decembra 2018, Lekić proti Sloveniji, št. 36480/07 z dne 11. decembra 2018.14 Odvetnik, Revija Odvetniške zbornice, leto XXIV, št. 1 (104) – pomlad 2022, str. 52.15 Člen 8 ZOKIPOSR.16 Škoda je znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe.17 Po predavanju se je razvila razprava s poslušalci, med katerimi so bili tudi neposredno zainteresirani in oškodovani družbeniki. Predavanje je posneto in je njegov posnetek mogoče dobiti pri Kulturnem centru v Mariboru.
Članek objavljen v Pravni praksi št. 21-22, 2. junij 2022