Prva d. o. o. v Sloveniji in Jugoslaviji v socializmu
Pred 34. leti, na današnji dan 1. 4. 1989, je bila v Ljubljani registrirana prva kapitalska družba d. o. o »Interconsulting, podjetje za gospodarsko svetovanje, Ljubljana«. To je bila prva tovrstna družba tudi v bivši Jugoslaviji. Ustanovitev je omogočil jugoslovanski zvezni Zakon o podjetjih, po več desetletjih socializma, in je dokončno izpodrinil sistem, zasnovan na družbeni lastnini.
Ustanovitelji mag. Janko Arah iz Slovenj Gradca, dr. Roland Grilc, odvetnik iz Celovca v Avstriji, dr. Šime Ivanjko, prof. gospodarskega prava na Pravni fakultetei v Mariboru, Goran Kanalec, odvetnik iz Ljubljane in mag. Miroslav Odar iz Radovljice smo sklenili pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo.
Predmet poslovanja družbe je obsegal naslednje dejavnosti: ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, predvsem gospodarsko in pravno svetovanje, organiziranje seminarjev ter posvetov in založniško dejavnost, storitve raziskovanja, zavarovalnih posrednikov in agentov, marketing, ekonomsko propagando in reklamo ter posredovanje transportnih storitev.
01.04.1989 – Družba je s sklepom Srg 357/89 vpisana v sodni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, v vložek številka 1/2058/00,potem, ko je dobila dovoljenje od pristojnih organov v Beogradu za poslovanje na področju zunanje trgovine.
To so bili prevratni časi, polni optimizma in želje po hitrih spremembah. Bilo je to presenečenje za takratno oblast, saj je to pomenilo revolucijo v takratnem razmišljanju. Dokaz za to je bil izstop ustanovitelja odvetnika, kateremu je Odvetniška zbornica zagrozila z odvzemom odvetniške licence, če ne bo takoj izstopil iz družbe. Enako je moral izstopiti tudi ustanovitelj, ki je bil uslužbenec enega od ministrstev. Pogodba o ustanovitvi te družbe je bila v začetku obrazec, ki ga je priporočala Gospodarska zbornica Jugoslavije.
Ideja, da bi član Zveze komunistov bil ustanovitelj kapitalske družbe, je bila nesprejemljiva. V osnovi smo omenjeno družbo ustanovili bolj zaradi »heca«, da bi sprovocirali tedanjo oblast.
Tedaj nismo vedeli, kaj je kapitalizem v praksi, saj je ta beseda bila osovražena. Govorilo se je le o tržnem gospodarstvu.
Kapitalizem je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu. Začel se je proces izginjanja družbene lastnine. Pojem družbene lastnine je bilo nemogoče pozitivno definirati (kaj to sploh je) in smo ga opisovali le negativno (kaj to ni). Spomnim se težav, kako pojasniti študentom družbeno lastnino. Pojasnjeval sem jo s primerom odnosa do zraka: vsak ima pravico koristiti zrak za svoje potrebe, ne sme ga pa posvojiti, razen kolikor potrebuje za fizično življenje. V praksi pa se je to pojmovalo kot lastnina »vseh in nikogar«, kar je nesmiselno.
Danes, po 34 leti, je v Sloveniji več sto tisoč kapitalskih družb. Bistvo teh družb (d. d. in d. o. o.) je, da ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti družbe in je premoženje v družbi osamosvojeno v novi pravni subjekt. V devetdesetih letih so posamezniki ustanavljali številne družbe v navdušenju, da lahko sami vplivajo na svojo bodočnost. Točno deset let pozneje, 1999, je slovenska oblast, kot mraz spomladno cvetje, uničila deset tisoče ustanoviteljev z zaplembo osebnega premoženja, češ da so se posamezniki upali začeti igrati se podjetništva. Še danes, na vprašanje, zakaj tako visoka kazen za poskus vstopa v podjetništvo, nihče ne želi odgovoriti. Takšne kazni ne pozna nobena država na svetu. Le Državni svet, v katerem so v večjem delu predstavniki podjetništva, se po dvajsetih letih zaveda potrebe po odpravi krivic, storjenih družinskim podjetjem s spornim zakonom o finančnem poslovanju. V letu 2021 je bil sprejet Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPORS), vendar s številnimi amandmaji so poslanci tako obli8kovali pogoje za plačilo odškodnine, da v roku dveh let prav nobeden oškodovani družbenik , ni sprejel odškodnine. Med ostalimi je skupina poslancev uveljavila amandma, na podlagi katerega, oškodovanec ne more dobiti odškodnine, če ga je v postopku izbrisa njegove družbe zastopal odvetnik. Taka določba v zakonu je zagotovo unikum v Evropi, ki pa žal ni edini saj je prisilni izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije tudi unikum ,da posebej ne govorimo o o zavajanju poslancev s strani skupine imensko pomembnih oseb iz družbeno politične elite iz ozadja…