Avtor: Janez Mohorič
SPOŠTOVANI
Sem predstavnik ZZZP – CINIP – Zasebnega zavoda za zaščito podjetništva – Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij. Ker nam je po več kot 25 letih prizadevanj pobralo ogromno moči, tako, da danes nismo sposobni niti normalno komunicirati, postali smo vse bolj asocialni, dobesedno životarimo in nimamo nobenih sredstev za kakršnokoli pravdanje z vsemogočno državo, pa vseeno;
Najprej iskrene čestitke vsem vrhunskim pravnikom, ki so jih ljudje prepoznali kot avtoritete pravnega znanja.
V leti 2021 smo se prizadevali, da se sprejme zakon , ki bi urejal priznanje in popravo krivic storjenih po ZFPPod iz leta 1999. Tako kot vedno se je vsa politika načelno strinjala da se ta tematika končno uredi in prizna prizadetim vsaj del odškodnine. Sedeli smo tudi v kabinetu PV, kjer nam je bilo obljubljeno, da gre Zakon v postopek. Kmalu po našem obisku v KPV je vlada izdala negativno mnenje o predlaganem zakonu. Na začudenje vseh od DS – Državni svet, poslancev tedanje koalicije in strokovnih delavcev na MGTŠ, MP in na MF. Na naše ogorčenje smo dobili informacijo, da je bil negativni predlog podan iz KPV, vendar, pa da se zakon vseeno sprejme samo z vsebino ki ne bo omogočala plačil za nastalo škodo po ZFPP, (navodilo brez prič, brez zapisnika) Točno tako se je tudi zgodilo, Zakon o odpravi krivic je bil sprejet, z vsebino v popolnem nasprotju z predlogom, tako da je v veljavi ostal samo naslov in preambula zakona – ZOKIPOSR, kjer država prizna napake iz preteklosti. Danes po 4 letih veljavnosti Zakona dobesedno nihče ni prejel nobene odškodnine. Glede na to, da je DZ vsaj v štirih primerih poskušal popraviti napake storjene z sprejemom ZFPP, pa je majhna skupina – lobi vedno znova uspela, da so prizadeti še naprej kaznovani.
Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999 je z institutom prisilnega izbrisa brez likvidacije in z naknadno uvedeno osebno odgovornostjo družbenikov za dolgove izbrisane družbe za nazaj posegel v zasebno lastnino družbenikov kapitalskih družb. Kljub večkratnim, deloma neusklajenim poskusom zakonodajalca (ZFPPIPP, ZPUOOD, ZOKIPOSR), da bi posledice omilili, je večina krivic in učinkov tega retroaktivnega posega do danes niso bili v celoti odpravljeni.
Do sprejetja ZFPPod je bilo osebno premoženje izbrisanih družbenikov varovano, družbe so bile ustanovljene po predhodnem konceptu omejene odgovornosti, ZFPPod je tako učinkoval retroaktivno na njihovo premoženje in tveganja, čeprav ti družbeniki na prisilni izbris in kasnejšo izvršbo dobesedno niso mogli vplivati.
Ja, država nam je s pomočjo pravosodnega sistema dobesedno ukradla naše osebno premoženje, ukradla nam je življenje (najbolj so trpeli naši otroci – družine).
ESČP je v svoji ustaljeni sodni praksi večkrat poudarilo, da morajo imeti osebe, ki jih ukrep neposredno zadeva, dostop do postopkov, v katerih se odloča o njihovih pravicah in obveznostih. Naložitev osebne odgovornosti ob hkratnem odvzemu procesne udeležbe presega dopustne omejitve iz 6. čl. , prvega odstavka, Konvencije.
2. čl. PEU določa pravna načela
– Pravne varnosti (legal certainty), posameznik mora vedeti katera pravila veljajo, zaupati, da se ta pravila ne bodo nepredvidljivo spreminjala; jasnost in dostopnost prava, časovna veljavnost zakonov, prevedljivost pravnih posledic.
– Načelo varstva legitimnih pričakovanj; prepoveduje da država z naknadnimi ukrepi razveljavi položaj, na katerega je posameznik upravičeno računal – to velja kadar se posameznik zanaša ma veljavno pravo, oblast tacitno ali izrecno ustvarja zaupanje in naknadni ukrepi povzročijo nesorazmerno škodo, to se zgodi pogosto z retroaktivnih zakonskih posegov, prenosa obveznosti za nazaj in sistemskih zakonodajnih »prelomov«.
– Prepoved retroaktivnosti (nula lex retro agit), zakon ne sme učinkovati za nazaj, razen v izjemnih in posebej utemeljenih primerih. V EU pravu, absolutna prepoved v kazenskem pravu, zelo strogi testi sorazmernosti v civilnih in upravnih zadevah, retroaktivnost je izjema in ne pravilo.
– Načelo sorazmernosti – vsak poseg države mora zasledovati legitimen cilj, biti primeren za dosego cilja, biti nujen , biti sorazmeren v ožjem smislu (ravnotežje med javnim interesom in pravicami posameznika).
– Načelo enakosti in prepoved arbitrarne diskriminacije; pomeni enako obravnavanje primerljivih položajev, različno obravnavanje le, če obstaja razumen in stvaren razlog. Zelo uporabno pri; selektivni zakonodaji, »kaznovanju« točno določenih skupin in zgodovinsko pogojenih zakonih.
– Načelo odgovornosti države, država odgovarja za škodo povzročeno z protipravno ali nesorazmerno zakonodajo.
– Načelo učinkovitega sodnega varstva, posameznik mora imeti dostop do neodvisnega sodišča, možnost učinkovitega uveljavljanja pravic, smiselna in dejanska pravna sredstva (ne le formalna), Če zakon onemogoča pravočasno sodno varstvo, ali zahteva nemogoče procesne pogoje, je v neskladju z EU pravom.
Kot se razlaga področje prava v EU so temeljna pravna načela pravne države, kot se razvijajo v pravu EU in v ustavnih ureditvah držav članic, tvorijo skupno jedro evropskega ustavnega prostora. Mednje sodijo zlasti načelo pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj, prepoved retroaktivnosti ter načelo sorazmernosti, ki skupaj zagotavljajo prevedljivost pravnih posledic in zaščito zaupanja posameznika v pravo.
Karkoli beremo in proučujemo gradiva od odločb našega Ustavnega sodišča, ESČP, sodišča EU v Luksemburgu se nam vedno znova potrjuje, da je bil ZFPPod in njegovo celotno izvajanje v več kot 25 letnem obdobju poponoma v nasprotju z EU pravom, v nasprotju z preprosto kmečko logiko, da je zakone z veljavnostjo za nazaj prepovedano sprejemati in jih izvajati, da se je mogočna država postavila popolnoma na stran močnejšega, šibkejše – izbrisane družbenike pa je prepustila na milost in nemilost brez vestnim »pravnim referentom«, kateri so uživali z haranjem po zasebnem premoženju izbrisanim družbenikom. Vso početje ob izvajanju ZFPP je bilo v nasprotju z pravom EU in tudi z našo Ustavo predvsem pa ;
ZFPP poseže v pridobljene pravice podjetnikov – družbenikom za nazaj – ex lege, uvede prenos obveznosti na družbenike, kar je v nasprotju z vso korporativno (ZGD) zakonodajo, tako imenovano deljeno odgovornost (d.o.o.,dd), družbeniki odgovarjajo samo če zlorabijo družbo za svoje koristi.
Družbeniki niso bili osebno obveščeni o izbrisu njihove družbe. Izbrisani družbeniki niso imeli dostopa do sodišč, niso bili stranka v postopku, ker se je ves izbris urejal administrativno, Načelo enakosti in prepoved arbitrarne diskriminacije.
Družbeniki izbrisanih družb se že vrsto let sprašujejo , kako si pravniki in ne nazadnje vrhunska pravna stroka razlaga ex lege ZFPP, kako si razlaga, da ni nujno, da so izbrisani družbeniki obveščeni o postopku izbrisa, zakaj izbrisani družbeniki niso smeli biti stranke v postopku po načelu učinkovitega sodnega varstva… Zakaj družbeniki izbrisanih družb niso mogli oz. niso smeli terjati svojih terjatev od naših dolžnikov, naše terjatve so bile šenkane – podarjene našim dolžnikom???,
Predvsem pa gre v celotni zgodbi za nesorazmeren poseg, saj je bilo celotno breme zasledovanega javnega interesa prevaljeno izključno na nasilno izbrisane družbenike, kar je povzročilo očitno neravnovesje med javnim interesom in varstvom temeljnih pravic posameznikov.
Ja, skrbi nas kako nemočni so izbrisani družbeniki po ZFPP pred edino vejo oblasti – Pravosodno veja oblasti, katera mora ščititi vse državljane enako, pa to res delajo???
Ja o stanju in statusu izbrisanih družbenikov smo obveščali vse institucije tako doma kot v tujini, obveščali samo medije, najvišje predstavnike oblasti, pa ti mali družbeniki niso dobili nobene spodbudne informacije, nihče se noče ali si ne upa zavzeti stališče pa kakršnokoli že bi bilo. Očitno je država z svojo administracijo trdno na stališču, da zadeva pomete pod preprogo.