Avtor: prof. dr. Šime Ivanjko
Sistemske nepravilnosti pri sprejemanju Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, 1999)
1. Predmet obravnave
Predmet analize so postopkovne in vsebinske nepravilnosti pri sprejemanju Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, 1999), zlasti v delu, ki je omogočil izbris gospodarskih družb po uradni dolžnosti ter prenos njihovih obveznosti na družbenike oziroma delničarje.
Analiza temelji na primerjavi izvirnih zakonodajnih gradiv, pridobljenih iz arhivov Vlade RS in Ministrstva za finance, ter na normativni presoji skladnosti postopka z ustavnimi načeli pravne države.
2. Dejanske ugotovitve (dejanska podlaga)
2.1. Zamenjava vsebine zakonodajnega osnutka
- V javni razpravi (1999) je bil prva štiri mesece obravnavan osnutek Osnutek Zakona o finančnem poslovanju podjetjih (ZFPPod), pripravljen po naročilu Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Maribor, ki ga je izdelal Ivanjko.
- Ta osnutek ni vseboval določb o izbrisu po uradni dolžnosti niti o prenosu obveznosti na družbenike.
- Poslancem Državnega zbora je bil predložen vsebinsko povsem drugačen predlog Vlade; Zakon o finančnem poslovanju podjetij (naslov prevzet iz mariborskega osnutka) in vsebino, ki je v celoti bila prevzeta iz Osnutka Zakona o izbrisu neusklajenih in neaktivnih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ki ga je pripravilo Slovensko sodniško društvo. Sprejeti zakon ZFPPod je uvedel izbris družb brez likvidacije po uradni dolžnosti in ex lege prenos obveznosti izbrisane družbe na družbenike oziroma delničarje.
2.2. Prikrit dodatni poseg v zakonodajno besedilo
- Ministrstvo za finance je Vladi RS 27. maja 1999 predložilo osnutek zakona, ki ni vseboval določb, kasneje zapisanih v 4. in 5. odstavku 27. člena ZFPPod.
- Vlada RS je na podlagi tega besedila zakon sprejela.
- Naknadno 28. maja 1999 je strokovna služba Vlade RS Državnemu zboru posredovala spremenjeno besedilo, ki je vsebovalo dodatna odstavka v navedenem členu , ki nista bila del vladnega gradiva,nista bila obrazložena,in nista bila vsebinsko razumljiva saj se le sklicujeta na domnevo, da so družbeniki podpisali izjavo o prevzemu obveznosti v skladu z 394. člen ZGD. ( Prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije ( avtor 394.,člena ZGD je Ivanjko ).
2.3. Vsebina spornih določb
Spornosti določb izhajajo iz njune posredne, zakrite in avtomatične pravne posledice;domneva izjave družbenikov o prevzemu retroaktivne odgovornosti brez postopka urejanja odnosov z tretjimi osebami ob prenehanju družbe (likvidacija).
Naknadno pripisani določbi 4.5. odst. 27. člena ZFPPod glasita
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD, ( prevzem jamstva za dolgove ob prostovoljnem prenehanje družbe v roku enega leta).
(5) Določba drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD se smiselno uporablja tudi za prenehanje gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena.
3. Pravna presoja (pravna kvalifikacija)
3.1. Kršitev zakonodajnega postopka
Opisani postopek kaže na:
- kršitev načela transparentnosti zakonodajnega postopka,
- kršitev pravice poslancev do informiranega odločanja,
- vsebinsko neskladje med vladnim in parlamentarnim gradivom.
Takšen postopek ni skladen z:
- 2. členom Ustave RS (načelo pravne države),
- temeljnimi pravili parlamentarnega odločanja.
3.2. Kršitev načela delitve oblasti
Dejstvo, da je Slovensko sodniško društvo oblikovalo vsebino zakona, ki je materialno posegla v premoženjske pravice in ustvarila novo obliko osebne odgovornosti, (spregled pravne osebnosti) odpira resen ustavnopravni pomislek glede mešanja sodne in zakonodajne funkcije.
3.3. Kršitev načela zaupanja v pravo
Naknadni in prikriti vpis določb, ki so povzročile množične izvršbe,osebne stečaje in dolgoročne socialne posledice, kar pomeni razpad predvidljivosti pravnega reda, kar je v nasprotju z ustaljeno ustavnosodno presojo.
4. Posledice in obseg škode
Zakon je prizadel več deset tisoč družbenikov izbrisanih družb.Posledice so bile: osebna premoženjska odgovornost brez sodnega postopka, odsotnost pravnega sredstva, neenaka obravnava v primerjavi z drugimi pravnimi redi EU.
5. Dokazna podlaga
Dokazno podlago predstavljajo:
- Izvirna gradiva Ministrstva za finance, poslana Vladi RS (maj 1999).
- Izvirno besedilo zakona, poslano Državnemu zboru.
- Primerjalna analiza obeh besedil.
- Normativna analiza 4. in 5 .odstavka 27. člena ZFPPod in 394. člena ZGD
- Sekundarni viri in osebna arhivska dokumentacija.
6. Sklep
Ugotovljene nepravilnosti presegajo raven zakonodajne napake in kažejo na sistemsko zlorabo zakonodajnega postopka, ki je imela trajne in množične pravne posledice.
Gre za primer, ki odpira temeljna vprašanja zakonodajne legitimnosti, ustavne skladnosti,in odgovornosti nosilcev oblasti v pravni državi.
Poskusi odprave:
odločba US 135/00 Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 93/02 – odl. US, 117/06 – ZDDPO-2, 31/07, 33/07 – ZSReg-B, 58/07 – odl. US in 126/07 – ZFPPIPP in ZOKIPOSR, Uradni list RS, št.
Zakon o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij 2007
Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb 2011
Vsako o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb 2018
Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR). Uradni list RS, št. 186/21.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju 2007
Datumi:
13. 05.1999 je MF – Ministrstvo za finance na Vlado RS poslalo predlog zakona o finančnem poslovanju podjetij, predlog ne vsebuje 4. in 5. točke 27. čl, torej nikjer ni govora o prenosu obveznosti.
17. 05.1999 vladan služba za zakonodajo odgovarja MF s pripombami na ZFPP, nikjer ni omenjen prenos obveznosti, 27. čl. nima 4. in 5. točke.
25. 05.1999: seja vlade RS je obravnavala predlog zakona – ZFPP in ponovno ni nikjer govora o prenosu obveznost iz pravne osebe na fizične osebe, na podjetnike in družbenike.
28. 05.1999: predlog ZFPP poslan v DZ – Državni zbor, v predlogu se čudežno pojavita dve dodatni točki – 27. čl. 4. in 5. točka kateri govorita o prenosu obveznosti in fikciji, da so družbeniki pred notarjem podali izjavo o osebni odgovornosti.
Po 25 letih odkrito koruptivno dejanje pri strokovnih službah oblastnih organov.
Malokdaj se zgodi, da človek podzavestno čuti obstoj napake in po 25 letih iskanja končno odkrije hudo napako s težkimi posledicami. To se mi je danes zgodilo.
Po 25 letih raziskovanja sem odkril, zakaj je zakonodajalec leta 1999 po hitrem postopku sprejel Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in s tem onesrečil več deset tisoč občanov, da so izgubili svoje premoženje na način, ki ga ne pozna nobena država v svetu. (O tem lahko več preberete v moji dokumentarni knjigi z naslovom »Zakaj ste nas kaznovali«, Kulturni center v Mariboru; in sedaj nove ugotovitve, objavljene v drugi izdaji v angleškem jeziku.)
Glede na to, da gre za zapleteno problematiko, naj zelo na kratko povem dejstva: na eni od sej na Ministrstvu za pravosodje, v maju 1999, sta se srečala dva osnutka zakona: Osnutek zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki sem ga pripravil po naročilu takratnega Ministrstva za drobno gospodarstvo, z namenom zaščite malih družinskih podjetij pred dominacijo velikih gospodarskih državnih sistemov, in Osnutek zakona o izbrisu z zakonom neusklajenih družb s prenosom dolgov na družbenike in delničarje. Na omenjenem sestanku je takratni minister za finance zagotovil, da bo njegova strokovna služba združila oba osnutka v enoten zakon in ga bo njegovo ministrstvo vložilo v zakonodajni postopek. Združitev je bila opravljena tako, da je v skupni predlog bilo umeščeno samo ime mariborskega osnutka zakona in celoten tekst drugega osnutka zakona o izbrisu neaktivnih družb in prenosu obveznosti na družbenike.
Ker je prenos obveznosti izbrisanih družb pravno nesprejemljiv, je strokovna služba Ministrstva za finance oblikovala predlog za sejo Vlade RS dne 13. 5. 1999, ki v 27. členu ni vseboval določb o prenosu obveznosti na družbenike.
Glede na to, da je Služba za zakonodajo dne 17. 5. 1999 imela nekatere pripombe na Predlog zakona, je Ministrstvo za finance upoštevalo omenjene pripombe in takratni Vladi RS predlagalo končni tekst Predloga 25. 6. 1999. Ta predlog tudi ni vseboval določb o prenosu obveznosti v 27. členu.
Iz zapisnika seje Vlade z dne 27. 5. 1999 pod toč. 7 je razvidno, da je vlada sprejela predlog ministrstva ni pa razvidno, da bi Vlada spreminjala tekst predloga in dopolnjevala 27. člen.
Dne 28. 6. 1999, torej dan po tem, ko je Vlada določila tekst, je administrativna oseba v sestavi strokovne službe Vlade RS, sama ali po naročilu nekoga, dodala katastrofalno škodljivo določbo in skupaj z vsebino, določeno od Vlade, poslala tekst predsedniku državnega zbora kot vladni predlog zakona v hitri postopek.
Dodatna vsebina je bila dodana v 27. členu ZFPPod kot 4. in 5. odstavek, ki se glasita:
»(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD«.
(5) Določba drugega in tretjega odstavke 394. člena ZGD se smiselno uporablja tudi za prenehanje gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena.«
Zanimivo je tudi to, da je obrazložitev vseh treh predlogov enaka in da v nobeni ni niti besedice o prenosu dolgov izbrisanih družb na delničarje oziroma družbenike.
Menim, da tukaj ni treba tisočem oškodovancev razlagati pravno zapletene stvari, ker je jasno, da takratna Vlada RS ni pripravila tako škodljivega zakona in da tudi poslanici DZ niso mogli opaziti tako podlega izigranja sodelavcev v strokovni službi Vlade.
Težko je razumeti, da te podtaknite dveh kratkih odstavkov v 27. členu ZFPPod ni opravil nekdo po naročilu zainteresiranih struktur, saj je bilo več kot sto milijonov evrov odvzeto malim, praviloma družinskim podjetnikom po sili zakona in podarjeno bogatim. Siromašni še danes plačujejo dolgove izbrisanih družb.
Tisti, ki jim je dostopna tukaj citirana dokumentacija, lahko moje navedene trditve preverjajo, kar tudi pričakujem zlasti od predsednice Državnega zbora, mag. Urške Klakočar Zupančič, kateri sem ta dvom izrazil na razgovoru spomladi letošnjega leta. O tem dvomu sem govoril tudi bivšemu predsedniku republike gospodu Borutu Pahorju, 14 dni pred prenehanjem njegovega mandata, ki pa je menil, da je bistveno le to, da so poslanci zakon izglasovali.
Če tega aktualna oblast ne bo preverila in ugotovila koruptivnega dejanja določenih oseb, ali pa preganjala mene zaradi neresničnih insinuacij, potem bom dvomil o tem, ali sploh živim v pravni državi. (sic!?)
Torej problem najbolj škodljivega zakona v zgodovini samostojne Slovenije in najbolj pravno spornega z oškodovanjem več deset tisoč oškodovancev je posledica koruptivnega dejanja določene osebe, ki je samovoljno ali po naročilu nekoga “popravila” predlog zakona in ga podtaknila poslancem v glasovanje po hitrem postopku.