Cinip Izbrisana Podjetja

ZAPROSILO ZA SESTANEK

Ministrstvo za pravosodje
Minister,
mag. Goran KLEMENČIČ
Župančičeva 3
1000 Ljubljana

Naš znak: 02/CINIP/015
Naš datum: 10.02.2015

Zadeva: ZAPROSILO ZA SESTANEK Z NAMENOM PREDSTAVITVE KRŠENJA ČLOVEKOVIH PRAVIC Z UPORABO KRIVIČNE ZAKONODAJE

Spoštovani,

Predstavniki CINIP (civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij) prosimo za sestanek, na katerem naj bi bil – zaradi obsežnosti problematike in njenih posledic, prisoten gospod minister, mag. Goran Klemenčič.

Ministra želimo seznaniti z usodnimi posledicami Zakona o finančnem poslovanju iz leta 1999 in predlogi za ublažitev posledic, do katerih lahko pripeljejo znana stališča slovenskega pravosodja. Zakon je namreč retroaktivno posegel v pridobljene pravice družbenikov in delničarjev kapitalskih družb (d.o.o. in d.d.) in s tem grobo kršil temeljne človekove pravice. S tem je postavil slovenske podjetnike v poseben – neprimerljiv položaj odgovornosti pri korporativnem upravljanju kapitalskih družb, ki mu ni para v Evropi in v večjem delu civiliziranega sveta.

Potrebujemo strokovno in politično  podporo pri sprejemu zakona, ki bi ustavil rubeže zasebnega premoženja družbenikov nasilno izbrisanih kapitalskih družb. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je namreč leta 1999 z svojim 27. Členom omogočil nasilen izbris »nedelujočih« podjetij. Za »nedelujoča« podjetja pa so se označila podjetja, ki so imela blokirane račune. Te družbe so imele blokirane račune, ker niso uspele izterjati svojih terjatev in so tudi same postale dolžnice. Zato so jih nasilno izbrisali iz sodnega registra, njihove dolgove pa prenesli na njihove ustanovitelje. Zakonodajalec ali kasneje sodišče pa ni bilo sposobno ugotoviti razlog neposlovanja, ki je v večini primeri bil v nemoči izterjati terjatve do večjih poslovnih sistemov tipa SCT, Vegrad, Merkur, Primorje……..

Pri tem se ni upoštevalo dejstvo, da so družbe bile kapitalske (d.o.o. ali d.d.) in da so te družbe imele premoženje (v obliki terjatev), ki ga niso mogle unovčiti.

Sporni zakon je bil sprejet s preslepitvijo poslancev, saj je prenos dolgov iz izbrisanih kapitalskih družb na njihove ustanovitelje bil prikrit in ga tudi strokovne službe Državnega zbora niso ugotovile.

Potrebno je poudariti:

  • Sporni zakon je izločil iz gospodarskih aktivnosti cca 30.000 podjetnih oseb, ki so bile družbenice nasilno izbrisanih kapitalskih družb. Te osebe torej niso gospodarsko aktivne, ne ustvarjajo dohodka in so v breme države. To se je zgodilo pretežno zato, ker njihova podjetja niso mogla izterjati svojih terjatev (tudi zaradi neučinkovitega pravosodja), zato so sami postali nelikvidni in nato nasilno izbrisani.
  • Sporni zakon je eden od glavnih razlogov, da v Sloveniji NI TUJIH NALOŽB (po tem smo na repu v EU). Po sprejetju spornega zakona je 14.000 tujih naložbenikov »pobegnilo« iz Slovenije in tu ne želi več investirati.
  • Sporni zakon je razkril odnos države do podjetništva. Država je s tem zakonom napadla podjetništvo, vsi postopki pa kažejo na generalno kriminalizacijo podjetništva. Zato pa je Slovenija na repu držav EU po razvoju podjetništva, po družinskih podjetjih in po majhnih – fleksibilnih podjetjih. Zaradi takšne kriminalizacije podjetništva, se bo še nekaj rodov naših zanamcev izogibalo tveganju podjetništva. Mladi diplomiranci bežijo iz Slovenije. Če pa tu že ostanejo, iščejo zaposlitev predvsem v javnem sektorju. Kateri otrok, vnuk, nečak ali siceršnji sorodnik »izbrisanega« podjetnika, pa bo tvegal kalvarijo, ki jo je doživel njegov sorodnik?
  • Sporni zakon je pokazal »nestrokovnost« sodišč, oziroma posameznih sodnikov. Če sodnik razsodi, da je družbenik z 0,6% deležem v izbrisani družbi – v kateri nikoli ni bil zaposlen, aktivni družbenik, zaradi česar mora prevzeti nase dolgove izbrisane družbe, potem je ugotovitev o nestrokovnosti zelo blaga. Isto velja za razsodbo, da je aktivni družbenik (in torej odgovoren za dolgove izbrisane družbe) delničar z 15% delnicami, ki jih je že 3 leta pred izbrisom prodal, za kar ima ustrezen vpis v delniško knjigo in ustrezno notarsko overitev.

V prilogah Vam pošiljamo:

  • Gradivo za poslance. Gre za skrajšano verzijo elaborata, ki ga je prof. Andrea Saccucci vložil na Sodišče za človekove pravice v Strassbourgu. Sodišče je dodatna pojasnila sprejelo v obravnavo.
  • Laično izdelan osnutek interventnega zakona, po katerem naj se prekinejo vsi postopki, ki potekajo proti družbenikom (delničarjem) izbrisanih kapitalskih družb (d.o.o. ali d.d.). Poudarjamo, da osnutek potrebuje strokovno obdelavo s strani pravnih strokovnjakov Državnega zbora. Po potrebi lahko člani CINIP pri tem sodelujemo.
  • Pregled kršitev Ustave Republike Slovenije

Člani CINIP smo vam pripravljeni vsem razložiti elemente sporne zakonodaje, predvsem pa kršitve človekovih pravic in negativne vplive na gospodarstvo Republike Slovenije.

Ustavno sodišče R.S. je že obravnavalo sporni zakon, vendar ga je obravnavalo na zahtevo »upnikov«, ki naj bi jim s spremembo zakona bile odvzete pridobljene pravice.

Pri tem pa je spregledalo,

  • Da so s spornim zakonom (ZFPPod) odvzete pridobljene pravice družbenikom (delničarjem) izbrisanih kapitalskih družb
  • Da so izbrisane družbe najprej bile upnice. Ker svojih terjatev niso mogle izterjati, so postale dolžnice, čemur je sledil izbris in prenos dolgov na ustanovitelje.
  • Da je šlo za zakon (ZFPPod) z retrogradno veljavo (kršenje 155 čl. Ustave)
  • Da se trenutno krši 22 člen Ustave (enako varstvo pravic)
  • Da so se v postopkih kršili 23. Člen Ustave (pravica do sodnega varstva) in 25. Člen Ustave (pravica do pravnega sredstva)
  • Da se z odvzemom zasebne lastnine (brez pravdnih postopkov) kršijo človekove pravice po 34. Členu Evropske konvencije o človekovih pravicah in sicer:
  • Člena Protokola št. 1  (rubež zasebne lastnine)
  • Člena Protokola (pravica do uporabe pravnega sredstva)
  • Da se z odvzemom zasebne lastnine krši 33. Člen Ustave R.S. (pravica do zasebne lastnine)

Sestanka bi se od strani C.I.N.I.P. udeležili:

  • Dušan Švara, predsednik
  • Milan Cizl, član UO
  • Bojan Šušterič, član UO

Prosimo za potrditev prejema gradiva in predlog termina za sestanek.

S spoštovanjem
Bojan Šušterič (031/519 241)