Ga. Nataša Pirc Musar, Predsednica RS
Razumevanje človekovih pravic v Republiki Sloveniji ali kako nasloviti stanje človekovih pravic v Sloveniji, kako spodbuditi »najodgovornejše«, da začnejo razmišljati o resničnem stanju kršitev človekovih pravic.
KAKO POIMENOVATI DRUŽBENIKE NASILNO IZBRISANIH PODJETIJ, PO ZFPP – Zakon o finančnem poslovanju podjetij, (iz leta 1999),
So to kolateralna škoda, kot se je izrazil nekdanji Ustavni sodnik g. Ude.
So to žrtve sistema ali manjšine (lobi), katera je imela še kako velike interese, da si prilastijo osebnega premoženja družbenikov, zase in za druge.
So del brezpravnih – popolnoma neenakopravnih ljudi ki so bili kot družbeniki izbrisanih pravnih oseb in niso imeli nobene možnosti sodelovati v postopku izbrisa.
So del populacije (več deset tisoč družbenikov), katerim je bilo odvzeto osebno premoženje brez sojenja, brez preverjanja statusa družbe, brez kakršnekoli možnosti, da bi bili stranka v postopku – čisti administrativni izbris.
So posebna kategorija ljudi za katere je veljal ZFPP s prenosom obveznosti samo določen čas od sprejetja ZFPP leta 1999 do konca leta 2011, ko je prenos obveznosti Ustavno sodišče razglasilo za neustavno kategorijo.
Ustavno sodišče je Aprila 2012 v svoji odločbi ugotovilo, da je prenos obveznosti izbrisanih pravnih oseb na družbenike – neustaven ker ni bil sorazmeren poseg v pravico do zasebne lastnine 33. čl. Ustave RS in ni omogočal postopka, v katerem bi družbenik imel možnost uveljaviti pravna sredstva – 22. čl. Ustave RS. Z ukinitvijo prenosa obveznosti po 12 leti pomeni samo eno . prenosi po 27. čl. ZFPP so bili nezakoniti, nepravični, sramota za pravno stroko.
Za nazaj pa US ni moglo rešiti zadeve ker bo s tem poseglo v že pravnomočne odločbe »upnikov«, in bi s tem posegli v pravno varnost. Lahko pa bi US zadevo tako ali drugače končalo s to tragedijo takrat 15/04/2012. Postavlja pa se še eno večno neodgovorjeno vprašanje, »Zakaj se politika ni odločila sanirati povzročeno škodo ki je nastala do sprejetja odločbe US o neustavnem prenosu obveznosti do 15/12-2011«, kar je bilo med vrsticami Ustavne odločbe tudi nakazano.
Politike, izvolimo ljudje, ki naj bodo zastopniki vseh državljank in državljanov, izvolimo jih, da so prvi med enakimi, da imajo naš mandat, da ljudem omogočajo optimalno – prijetno bivanje v okviru možnosti, da so pravični, da se strogo držijo ustavnih načelih. Vedenje politike o vsebini in samega sprejema ZFPP ter njegovo izvajanje je bilo milo rečeno nevredno pravne in pravične države RS in vseh, ki so za to vedeli ali bi morali vedeti in so to dopuščali in molčali.
Epski boj družbenikov – izbrisanih podjetij – ni ga moč opisati, ker so besede v slovenščini preobčutljive za to neverjetno sramoto slovenske zakonodajne veje oblasti in tudi pravosodja. Prav pravosodje bi moralo opozoriti, da nekaj ni v redu, lahko bi postavljali vprašanje tako domači javnosti, kot sodišču EU v Luksemburgu, so bili sodniki prestrašeni in se niso upali ali so imeli taka navodila.
Ne – mrcvarjenje – uničevanje izbrisanih družbenikov se je tudi po 15. Aprilu 2012 z nezmanjšano intenzivnostjo nadaljevalo, kot v posmeh pravičnosti se izterjave še vedno nadaljujejo do današnjih dni, Izvršbe se še vedno vršijo, tudi stanovanjske hiše. (primer starejšega para ima dražbo razpisano za sredi Septembra 2025 kot posledica izbrisa njegove družbe- podatke lahko posredujem). Kljub temu, da je bil 2021 sprejet ZOKIPOSR – Zakon o odpravi krivic…, Upnikom tako namišljenim kot resničnim pravosodje še vedno daje prednost pred oškodovancem po ZFPP. Kako naj mali človek razume vso to kolobocijo s katerim pravni red opravičuje izvršbe, če pa je Ustavno sodišče že leta 2012 ugotovilo, da je bil prenos obveznosti – neustaven.
Kako naj vso to epopejo prizadetih , oškodovanih, uničenih, ponižanih družbenikov sploh še imenujemo, kaj ni to totalna zloraba oblastnikov – prvih med enakimi, kaj ni to uničevanje cele generacije ljudi, ki so zaupali pravni državi, kako to imenujejo politiki, ko neka država uničuje veliko število ljudi, ni to podobno genocidu. Te grobe besede so tudi odraz naše nemoči, našega nevidnega položaja v družbi, naše nezmožnosti nastopati na trgu pravdanja, ker nimamo sredstev, nimamo ničesar več – samo životarjenje. Vse to in še več tragičnih zgodb potrjujejo besede genocid na dolgi rok, uničenje neke generacije.
Prepričani smo, da je skrajni čas za staro rimsko opravičilo!!!
»Ignosce mihi, collega. Errare humanum est – et ego erravi«, – ali – oprostite mi kolega, zmotiti se je človeško in jaz sem se tudi zmotil.
Kdo ste vi vsi skupaj, da sodite ljudem in ne priznate napake ko ugotovite da je bila napaka storjena?
Tudi po »Šokantni najdbi dokumentov« iz arhiva vlade RS o procesu nastajanja ZFPP, se naši oblastniki obnašajo kot, da se ni nič zgodilo. Maja leta 1999 je Vlada RS sprejela predlagani tekst Predloga ZFPP katerega pripravi in posreduje ministrstvo za finance in ga pošlje Vladi RS v potrditev. 27. Maja 1999 vlada potrdi predlog ZFPP brez 4. in 5. točke 27. čl. in ga dne 28. Maja 1999 pošlje v DZ v sprejem. Čudežno se na poti med vladno palačo in DZ – Parlament RS pojavita dve sporni točki 4. in 5. točka k 27. čl. predloga ZFPP. Kdo je podtaknil ti dve toki? Poleg vseh drugih spornih določbah, kot so veljavnost ZFPP za nazaj, sporna fikcija, da smo podpisali izjavo pri notarju da odgovarjamo z svojim premoženjem, da ni nujno, da je družbenik osebno obveščen o izbrisu itn, vse s ciljem uničevanja izbrisanih družbenikov.
Kako in na čigav ukaz se je vsebina predloga ZFPP med potjo iz vladne palače v DZ spremenila oz. dopolnila ne ve nihče. Dejstvo je samo eno, dodani – podtaknjeni dve točki 4. in 5. točka 27. čl. predloga ZFPP sta bili pogubni za več deset tisoč družbenikov – podjetnikov.
Se ob sprejemu ZFPP in drugih podobnih primerih tudi skriva t.i. »skrita povelja« kot se je izrazila predsednica DZ ob nagovoru v spomin na Tonija Merlaka. Skrita povelja, podtikanje spornih vsebin, katerih ne opazijo niti poslanci je še ena posebnost naše demokracije, ko si posamezniki jemljejo pravico, da z svojimi egoističnimi odločitvami pozabijo na vse pridobitve demokratičnih standardov. Za vse nepravilnosti, zlorabe položaja pa nihče nikoli ne odgovarja.
Ja, država in ogromno tistih, ki do tega premoženja niso bili upravičeni, si je z tihim priznanjem »prevare« prilastila ogromno zasebnega premoženja z rubljenjem vsega premičnega in nepremičnega premoženja več deset tisočim prizadetih po ZFPP. To lahko mirno rečemo . navadna kraja premoženja malim ljudem.
Ga. Predsednica, vedno so vas polna usta ko opozarjate na kršitve človekovih pravic povsod po svetu, pa naj bo v Srbiji, Rusiji, Izraelu, Gazi, da ne govorimo o Afriki, kar je zelo pohvalno, pozabljate pa na trpljenje ljudi doma, več tisočem ljudem – družbenikom je bilo uničeno življenje, z rubljenje jim je bilo vzeto vse, predvsem človeku vredno življenje. V vsej tej več kot četrt stoletja trajajoči bitki z vsemogočno državo smo imeli občutek, da sploh nismo ljudje, nismo imeli možnosti ugovorov, ni bilo možnosti da bi bili stranka v postopku, dobesedno država je vse urejala administrativno. Ja celo tako daleč je šlo, da je oblast manipulirala celo preko našega tehničnega osebja na ESČP – kar so nam potrdili v tej ekipi. Predstavniki oblasti so tudi EU institucije lažno obveščale o stanju izbrisanih podjetnikov, poročali so da je stanje sanirano in da je ZOKIPOSR sprejet in da deluje. Ena sama velika laž, Zakon je sprejet vendar v 3. letih in pol je kot mrtva črka na papirju, nobenemu ni bila priznana odškodnine. Res ni rešitve za malega človeka, če se neodvisne veje oblasti dogovorijo kaj je za obravnavo in kaj ni, in kakšen mora biti rezultat odločitve, malemu človeku ni pomoči. Najbolj žalostno v vsej tej zgodbi pa je paktiranje države z Uradom varuha človekovih pravic – UVČP. UVČP se v vsej svoji zgodovini prizadeval, da problematika nasilno izbrisanih družbenikov ostane pod nadzorom, (koga) nikoli se ni poglobil v resnični svet izbrisanih družbenikov, resnični svet družbenikov ki so ostali brez osebnega premoženja, popolnoma je izgubil empatijo do ljudi, pomembno je bilo da problem izbrisanih podjetij ostane pod nadzorom. UVČP – Urad varuha človekovih pravic je nas skozi celotno zgodovino samo tolažil in vedno znova dajal lažna upanja, da pa bi postavil konkretno vprašanje US, tega pa ni smel. So se tudi na UVČP pojavila t.i. »Skrita povelja« Vedno znova so izjavljali, da delajo po zakonu, da pa bi vprašali US ali je res vse v skladu z ustavo in EU Direktivami, to pa ne???.
Ob podobni zgodbi v Angliji in prebiranju »judikata« Britanskega sodišča o Bates proti pošti (glej link), ob poslušanju predstavitve knjige g. Krašovca , (Zarota Judežev), dobimo občutek, da smo »mali ljudje« res kolateralna škoda neke skupine ljudi, ljudi ki ne razumejo, da so izvoljeni, da ljudi usmerjajo, da jim pomagajo, da so prvi med enakimi, da so pravični, da spoštujejo Ustavo RS, da so vsi postopki, pravila popolnoma predvidljivi, brez pasti.
SAZUSprejem ZFPP je bil dobesedno inkvizicijski predpis za več tisoč izbrisanih družbenikov, nesporno, se je država polastila ogromnega premoženja ljudi, ki so zaupali v pravno državo, zaupali v izvoljene predstavnike, ja sodišča so izbrisanim podjetnikov ob ustanovitvi podjetja garantirala nedotakljivost osebnega premoženja (razen zlorab), imeli so pravnomočni sklep, da ne odgovarjajo. Pa se je zgodila vsemogočna država in uničevala celo generacijo nade budnih podjetnikov. Ja velikokrat je bilo slišati iz ust oblastnikov, »Vaša zadeva je kompleksna, zgodilo se je nekaj kar se ne bi smelo«, rešitev pa je samo »Politična« – pa je res, kako hitro vsi pozabijo na dane obljube , ko se iz običajnega državljana zavihtijo v sedla politike.
-Danes smo dobesedno nevidni v družbi, imamo uničeno življenje, uničeno je tudi življenje naših družin, si to lahko predstavljate da je država sposobna za neke parcialne osebne – egoistične interese uničiti celotno generacijo mladih nadobudnih podjetnikov. Izvoljeni predstavniki ljudstva bi se morali zavedati tragedije da je več tisoč izbrisanih družbenikov ostalo brez sredstev za normalno življenje, da je še enkrat toliko otrok ostalo brez prepotrebne izobrazbe, brez možnosti normalnega vključevanja v družbo, vedno znova so stigmatizirani. Največja tragedija pa se še kar nadaljuje po sprejetju ZOKIPOSR konec leta 2021. Omenjeni zakon nam prizna nekaj odškodnin, ne, do danes še nihče ni prejel niti centa odškodnine, DO – Državno odvetništvo poslušno sledi politiki, kar pa je najbolj neverjetno – izvršbe se še vedno izvajajo, kljub Ustavni odločbi Aprila 2024, da je 17. čl. ZOKIPOSR nedvoumen in da država prevzame dolgove družbenikov. DO pa se hvali kako uspešna je pri zahtevkih za škodo ki jo je povzročila država???
-Res so vse žrtve danes izbrisanih podjetij popolnoma nevidne, izvoljeni predstavniki ljudstva nas pošiljajo »od Poncija do Pilata, nihče ni pristojen, pojdite naprej, toda tudi ta nima pristojnosti, pa naj gre za državnega sekretarja, ministra, predsednika…, vsi sicer priznavajo napako, za vsako ceno pa bi radi to največjo pravno sramoto v RS pometli pod preprogo,
-Primerjava z britanskim pravosodjem je neverjetno podobna našim, ko je šlo za malega človeka so ga uničevali do skrajnosti..(beri link, judikat pa je tudi dostopen in obsega več kot 300 strani). Ja Pravosodje Velike Britanije je spoznalo, da niso ravnali prav in so se posuli z pepelom, pa smo to pri nas sposobni narediti – smo dozoreli.
Prepričani smo da je dozorel čas da se poslužimo starorimskega opravičila med pravniki, »Ignosce mihi, collega. Errare humanum est – et ego erravi«, – ali – oprostite mi kolega, zmotiti se je človeško in jaz sem se tudi zmotil.
Našim ljudem je bila rubljena lastnina – lastnina majhnih ljudi, ljudi, ki so podjetja ustanavljali, ker so veliki sistemi propadali so se odločali, so se morali odločati, da bodo lahko sami skrbeli zase in za svoje družine. Država namesto, da bi jim omogočila predvidljivo okolje, jim pomagala, jih je popolnoma uničila. Reševala je samo dolgove izbrisanih družbenikov, terjatve izbrisanih družbenikov pa je enostavno podarila našim dolžnikom, kdo si je dovolil tako mogočne sodbe, da so izbrisanemu družbeniku vzeli vso premoženje brez kakršnekoli udeležbe prizadetega v postopku in naše terjatve enostavno podariti našim dolžnikom…
Odvzem zasebne lastnine kot ga je omogočal ZFPP je bil bistveno bolj brutalen od vseh znanih državnih posegov v zasebno lastnino. Če pogledamo samo nekaj primerov, kot so;
-Nacionalizacija premoženja po drugi svetovni vojni, ni bila tako drastična kot po ZFPP, takrat so ljudem z razlastninjenim pustili vse kar je nujno potreboval za življenje, streha nad glavo, manjša posestva…. Naši oškodovanci so morali zapustiti svoje domove…
-Izbris oseb iz registra oseb, onemogočil ogromno veliko številom ljudi normalno življenje , nepopravljivo,
-Devizni varčevalci LB v HR in BIH ostali brez svojih prihrankov, RS je morala kasneje to poravnati, tragedije pa so ostale,
-še nekaj zanimivih rešitev države, ki so nerazumljive – t.i. podredni delničarji, krediti v Švicarskih frankih, vse to odločanje in podobna dejanja so prežeta z neverjetno državno aroganco, brez kakršnekoli empatije do ljudi, kot, da je državni aparat namenjen samemu sebi ne pa da služi ljudem.
Nerazumljivo je dokazovanje »vrhunske« pravne stroke v zvezi z vprašanji ustavnosti ZFPP, poseg za nazaj na podlagi – II. Poglavja ustave RS, saj gre vendar za ljudi. Ustavne določbe Človekove pravice in temeljne svoboščine (predvsem 14. čl., 15. čl. 21. čl., 23.čl., 25. čl., 26. čl., in VII. Poglavja – Ustavnost in zakonitost, predvsem 155. čl. – nihče naj ne bi posegal v pridobljene pravice, še najmanj pa država z svojo nesluteno močjo.
Ponovno smo pred velikim vprašanjem, zakaj se ustavne določbe prilagajajo močnejši stranki, malemu človeku pa vedno znova ta vrhunska stroka dokazuje, da nima dovolj znanja, da ne razume pravnih norm Ustave RS. Res jih ne razumemo, zato pa imamo strokovne službe, profesionalne institucije. Ja res je veliko vprašanje kaj pomeni 155. čl. Ustave RS, zakoni za nazaj ne veljajo – prepoved, poseg v pridobljene pravice ni dovoljen. Zakaj so bile nasilno izbrisanim družbenikom suspendirane pridobljene pravice za več kot 10 let nazaj.
Kako naj mali človek – laik sploh razume, da mu je ZFPP vzel pridobljene pravice. Ob ustanovitvi družbe – podjetja so mu na sodišču pojasnili, da d.o.o. in d.d., kot ustanovitelj u svojim osebnim premoženjem ne odgovarja. To pravilo je bilo potrjeno tudi v odločbi sodišča o ustanovitvi podjetja. Kljub pravnomočnemu sklepu sodišča, da ne odgovarjamo, nam je ZFPP suspendiral pridobljene pravice, za nazaj je uveljavil vso pokvarjenost nekega Zakona, za več kot 10 let. Pravna stroka pa vso to pokvarjenost opravičevala z vsem svojim znanjem, z vsemi močmi, da dokaže malemu človeku, da je država močnejša in da ima na koncu vedno prav. Pravosodje je v imenu države izvršbe izvajalo z neverjetno lahkotnostjo, kako »zarubit« čim več osebnega premoženje nesrečnih izbrisanih družbenikov. Večina dela je bilo opravljeno administrativno, ni bilo nobenega sojenja, nobenega preizkusa zakonitosti, nobenega zaslišanja prizadetih, sodišča so praviloma samo potrjevala predloge stečajnih, odvetnikov »upnikov«, ja vse je potekalo z neverjetno koordinacijo celotnega pravosodnega sistema.
Postavlja se osnovno vprašanje, – »Zakaj se je pravosodje popolnoma obrnilo stran od malih ljudi in dalo popolnoma prav kapitalu – državi«, saj je vendar samostojna veja oblasti. Opravičevati, da ZFPP samo povzema podobne rešitve – določbe kot jih ima ZGD – Zakon o gospodarskih družbah iz leta 1993 in da imajo podobne rešitve zakoni v Nemčiji in Avstriji. Te trditve pa so pri preverjanju in natančnemu branju izkazale za popolna laž.
Kje je pravno načelo da ima pravosodje, politika in drugi sistemi vedno posebno skrb za šibkejša stranke v postopku – do malega človeka.
Spoštovana predsednica RS ga. Nataša Pirc Musar, res je čas za opravičilo in za popravo krivice, ki je bila storjena tisočem …
»Ignosce mihi, collega. Errare humanum est – et ego erravi«, – ali – oprostite mi kolega, zmotiti se je človeško in jaz sem se tudi zmotil.
S spoštovanjem
Janez Mohorič
Za dodatne informacije;Janez Mohorič, Koordinator aktivnosti ZZZP – CINIP // //, GSM 00386 41 706 064 //