Predgovor: Janez Mohorič
Avtor, Tomislav Nikolić, se analitično ukvarja s protislovji v samo zakonodaji sprejeti v DZ – zakonodajni veji oblasti, predvsem pa nastavlja ogledalo pravosodnemu sistemu kot celoti. Iz same vsebine prispevka je razvidno, da tudi najvišje sodišče – Ustavno sodišče pogosto prihaja v protislovje, odloča glede na interese posameznih mogočnejših skupin tako, da prepogosto kaznujejo šibkejšo stran v postopku, nagradijo pa kapitalsko močnejšo z nekakšnimi izgovori, da upniki ne smejo biti še bolj oškodovani in to ne glede na enakost pred zakonom. Nadalje avtor ugotavlja – še kako je pomembna nomotehnična znanost pri pisanju zakonov, da ne pride do zlorab pri izvajanju zakonov, še posebej pa pri interpretaciji zakonov ki pridejo na presojo na US – Ustavno sodišče RS. Vse prepogosto se dogaja da so nerazumljive določbe v Zakonih podtaknjene dobesedno z namenom, da se škoduje določeni skupini ljudi. Vsa ta šlamparija pri nedodelani zakonodaji slabi tako razvoj države, da ne govorimo o neverjetnih travmah ki jih doživljajo ljudje ki jih taki nedodelani zakoni prizadenejo. Insolventna zakonodaja je vrsto let obvladovala vrhunska pravnica dr. Nina Plavšak, katera pa je znana, da je pogosto ustregla določenim interesom – močnim igralcem na kapitalskem trgu. Zanimiva študija skuša prikazati, kako majhen človek lahko postane še šibkejša stranka v postopkih, če pravosodje ne dela profesionalno, ne dela z prevezo preko oči, ne dela objektivno, preveč pogosto so odločitve subjektivne. Bolj vprašanje kot ne, od kje slovenskemu pravosodju moč, ga je terjatve izbrisanih podjetij enostavno podaril našim dolžnikom, od kje slovenskemu pravosodju moč, da lahko rečejo, da izbrisanih družbenikov ni potrebno osebno vročati sklepov o izbrisu, nato pa mu rubijo vso osebno premoženje, od kje slovenskemu pravosodju moč, da ne spoštuje enega temeljnih načel prava – prepoved sprejemanja veljavnosti zakonov za nazaj EX Lege. Ja od kje taka moč pravnega sistema, zakaj nismo vsi enaki pred zakonom. Če povprašamo UI – Umetno inteligenco dobimo neverjetno negativne odgovore o kršitvah države, sploh pa o uničujočih sklepih US – Ustavnega sodišča RS o nezadostnem ščitenju šibkejših strank v postopkih pred pravosodnimi organi.
ZNUZJV, U-I-79/25-30 in družbeniki izbrisanih podjetij
Avtor Tomislav Nikolič
Zapisane zadeve v naslovu so naključnem sleherniku malo znane, čeprav v primeru prvih dveh to ne drži. Tisto kar jih, poleg same tematike razlikuje, je ravnanje oblasti. Poglejmo kako se je ta na vsako od njih odzvala.
Pri ZNUZJV gre za Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ali t.im. “Šutarjev zakon”. U-I-79/25-30 je pred kratkim sprejeta delna odločba Ustavnega sodišča, v kateri je bilo ugotovljeno da so določeni deli zadnje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) v neskladju z Ustavo. O obeh zadevah je v javnosti bilo veliko zapisanega, kar pa ne drži za družbenike izbrisanih podjetij (v nadaljevanju družbeniki). Zato najprej nekaj informacij o tej problematiki (več o tem je možno prebrati na www.cinip.si, posebej v objavah od 19.10.2025 naprej).
ZFPPod
Dne 24.6.1999 je Državni zbor (DZ), zaradi naraščajoče plačilne nediscipline, po hitrem postopku sprejel Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Z njim se je uzakonil administrativni izbris kapitalskih družb registriranih kot d.d. in d.o.o. (družb), ki se do konca l. 1994 kapitalsko in statutarno niso uskladile s Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD). Za izbrisne razloge so veljali nepravočasna predložitev letnega poročila ter če družba v roku 12 mesecev ni opravila izplačil preko svojega računa, kar je pri slednjem zaradi obstoja dveh ali več računov brez vsake logike. V ta zakon sta takoj po vladni potrditvi k 27. členu nepooblaščeno bili dodani 4. in 5. odstavek, ki se glasita: “(4) v primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku 394. člena. (5) Določba drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD se smiselno uporablja tudi za prenehanje gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena.” Pri tem je potrebno omeniti da 394. člen ZGD obravnava prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije kot prostovoljno odločitev vseh delničarjev, ki pri tem priložijo notarsko overjeno izjavo s katero prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Z uporabo fikcije iz 4. odstavka 27. člena, so bili dolgovi izbrisane družbe, mimo tedaj veljavne zakonodaje (6. člen ZGD), prenešeni na njihove družbenike. Sklepi o začetku izbrisa so se vročali samo na sedež družbe. Zaradi tega je na Ustavno sodišče (US) prispelo precej pobud, ki so zakonu očitali neustavnost po 2., 14., 23., 25., 33., 74., 153. in 155. členu Ustave.
Odločba U-I-135/00
US je vse pobude združilo v U-I-135/00 ter 9.10.2002 sprejelo končno odločbo. V njej so večinsko odločili da so vsi izpodbijani členi ZFPPod skladni z Ustavo. Pri odločanju o odgovornosti družbenikov po 6. odstavku 580. člena ZGD in 4. in 5. odstavku 27. člena ZFPPod se je US oprlo na mnenje prof.dr. Bojana Zabela iz julija 2001, ki se v tej odločbi ne omenja. V njem je, med drugim, bilo zapisano, da primeri iz 6. člena ZGD niti v našem niti v tujem pravu niso nujno edina pojavna oblika spregleda pravne osebnosti, kar se je pozneje izkazalo kot neresnično. Spregled pravne osebnosti predstavlja inštitut s katerim se na sodišču dokazuje zloraba družbe in odgovornost njenih družbenikov. Pri presoji 4. in 5. odstavka 27. člena je v tč. 75 zapisano da navedena določba ne predstavlja pravne fikcije zoper katero ni mogoč nasproten dokaz, ampak da gre za neizpodbojno pravno domnevo. US je v tej odločbi vpeljalo termine “aktivni” in “pasivni” družbenik, in se pri tem sklicevalo na članek avtorja Boštjana Rejca. V tem članku je, med drugim, zapisano da se je v četrti točki 27. člena ZFPPod odmaknil od načela, da za obveznosti odgovarjajo zgolj družbeniki, ki aktivno sodelujejo pri upravljanju družbe, da ZFPPod spreminja »pravila igre«, kot jih je uredil ZGD ter da je iz tega razloga veljavnost 27. člena ZFPPod za že obstoječe kapitalske gospodarske družbe tudi ustavno sporna. Zato takšna uporaba obeh dokazov predstavlja eno od največjih pravnih manipulacij v samostojni Sloveniji, če ne celo še dlje.
Očitano neskladnost 6. odstavka 580. člena ZGD z 2. odstavkom 14. člena Ustave, je US presojalo po t.im. testu arbitrarnosti, in ne po strožjem testu sorazmernosti, kjer je potrebno, med drugim, izkazati tudi nujnost posega zaradi varstva pravic drugih. Ugotovilo je da ta zakonska določba ni skladna z Ustavo ker ne izhaja iz različnosti položaja posameznih družbenikov in pri tem krši načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Pri tem se je US zavedalo, da bi rešitev za očitano neustavnost predstavljala na prvi pogled sistemsko sprejemljivejša, toda daljša pot: z razveljavitvijo zakonske ureditve, ki bi zavezovala Državni zbor, da sprejme drugačno ureditev, skladno s to Odločbo. Zato je odločitev o odgovornosti družbenikov, z dodatnimi kriteriji, zaradi neuskladitve osnovnega kapitala pri presoji 6. odstavka 580. člena ZGD zapisanimi v tč. 50 te odločbe (status družbe in njenega družbenika, razmerja med družbeniki, delež pri dokapitalizaciji, itd), ter zaradi vpliva družbenika na poslovanje družbe pri presoji 4. in 5. odstavka 27. člena ZFPPod zapisanimi v tč. 74 (vpliv na poslovodstvo, vključenost in seznanjenost z gospodarjenjem družbe, interes za sodelovanje v družbi, čas nastanka obveznosti, itd), prepustila sodiščem. Zaradi tako neupravičeno razširjenega spregleda pravne osebnosti in nevročanja sklepov o začetku izbrisa družb njihovim družbenikom, je kljub velikem številu izbrisanih družb (17.080),samo v enem primeru ugotovljeno da družbeniki niso odgovorni za dolgove.
K tej odločbi je delno odklonilno in delno pritrdilno mnenje podala ustavna sodnica dr. Dragica Wedam Lukić. Pri tem je zapisala da osebna odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe pomeni poseg v pravico do podjetništva iz 74. člena Ustave in pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, in da bi jo zato moralo Ustavno sodišče v skladu z tretjim odstavkom 15. člena Ustave presojati po strogem testu sorazmernosti. Poleg tega je v svojem ločenem mnenju zapisala da izključitev osebne vročitve ne pomeni samo poseg v pravico do pritožbe, temveč tudi poseg v pravico do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave. Zaradi takšne obravnave ta odločba predstavlja eno od najbolj spornih odločitev Ustavnega sodišča nasploh.
Poskusi spremembe zakonodaje
Pozneje je bilo več poskusov sprememb tega v svetovnem merilu edinstvenega zakona. Prvi je bil l. 2007 sprejeti ZFPPod-B, ki ga je US v Odločbi U-I-117/07 razveljavilo zaradi neustrezne zaščite upnikov. Konec l. 2007 je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je kot “aktivne” družbenike štel tiste ki so bili imetniki vsaj 25% glasovalnih pravic. Oktobra 2011 je bil sprejet Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), s katerim je bila ukinjena odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe, vendar po Odločbi US U-I-307/11 je ta veljala samo od 17.11.2011 naprej. Pri tem je ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat v svojem odklonilnem ločenem mnenju zapisala naslednje: “Da se je Ustavno sodišče zavedalo ustavno neskladnega položaja družbenikov, izhaja iz same odločitve, ko je ohranilo v veljavi 18. člen ZPUOOD, s čimer je bilo za naprej neskladje odpravljeno, ni pa bilo sanirano za nazaj, s čimer pa nisem mogla soglašati.” (tem mnenju se je pridružila še ustavna sodnica Jasna Pogačar).
Pri zadnjem poskusu odprave krivične zakonodaje s Zakonom o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) v novembru 2021, je prvoten predlog Državnega sveta bil amandmiran s strani tedaj vladajočih strank SDS, SMC in NSi. Čeprav je na te amandmaje bilo podanih več zunanjih pripomb, DZ je 18.11.2021 ta zakon sprejel. Po tako amandmiranem zakonu je prvotno ocenjena odškodnina na 300-400 mio €, na koncu bila zmanjšana na 45,5 mio €, z obrazložitvijo da so oškodovani družbeniki zmanjšali svoja pričakovanja. Zakon je šel tudi v presojo ustavnosti, in sicer zaradi neskladja z načelom jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave. US je v Odločbi U-I-115/23 od 4.4.2024 ugotovilo da je ZOKIPOSR skladen z Ustavo, in pri tem popolnoma ignoriralo sedaj veljavno ureditev.
Po do sedaj znanih podatkih nihče od oškodovanih družbenikov ni dobil odškodnine. Zato se zastavlja vprašanje komu je namenjeni znesek bil izplačan. Po koncu roka za dokapitalizacijo je prihajalo do odkupa terjatev po simbolni ceni (10-15% vrednosti nominalnega dolga). Zaradi časovne oddaljenosti sprejema ZFPPod ter presoje njegove ustavnosti, je zaradi tedanjega konformnega izračuna obresti 1 vložen SIT v terjatve pomenil vsaj 20 SIT pri njegovi izterjavi. Ker so v času sprejemanja ZOKIPOSR določeni upniki še vedno imeli odprte terjatve, je ves znesek (45,5 mio €) bil izplačan njim. K temu dodajmo da je do plačilne nediscipline prihajalo predvsem zaradi neplačevanja velikih sistemov (VEGRAD, SCT, MERKUR,…) svojim podizvajalcem. Iz tega sledi da je problematika družbenikov izbrisanih podjetij bila umetno ustvarjena z očitnim namenom da se določeni krogi finančno okoristijo.
Primerjava ravnanja oblasti
Kot je razvidno iz Delne odločbe U-I-79/25-30 od 11.12.2025, je US ustavnost ZZDej-N obravnavalo absolutno prednostno. Pri tem je ustavnost izpodbijanih členov presojalo po načelu sorazmernosti in strogem testu sorazmernosti, kar se v primeru ZFPPod, kljub velikem številu izbrisanih družb in prizadetih družbenikov, ni zgodilo. Časovna oddaljenost med rokom za dokapitalizacijo in končno odločbo US v primeru ZFPPod, skoraj 8 let, ne dokazuje da bi dolgovi nedelujočih družb vplivali na plačilno nedisciplino. Zgoraj opisana odločitev tedanjega US v primeru ZFPPod je povzročila trajne posledice pri prizadetih družbenikih, kot so izguba stanovanja, hiše, ločitev, v nekaterih primerih celo samomor. Zaradi pravične rešitve so se oškodovani družbeniki obrnili tudi na trenutno največjo vladajočo stranko, ki pa je po 3-letnem zavlačevanju pred kratkim odgovorila, da zaradi bližajočih volitev ni možno urediti njihovega položaja, čeprav je v primeru “Šutarjevega zakona” od tragičnega dogodka v Novem mestu do njegovega sprejetja minilo manj kot en mesec. Po sprejetju slednjega so prihajala svarila, da če bomo žrtvovali svojo svobodo, da si zagotovimo varnost, bomo na koncu ostali brez obojega – iz zgoraj zapisanega sledi da tudi če bo o tem presojalo Ustavno sodišče.
ZFPPod je bil sprejet zaradi reševanja plačilne nediscipline, dejansko pa je omogočil določenim skupinam da se obogatijo na račun prizadetih družbenikov. V problematični Odločbi U-I-135/00 se v tč. 47 omenja pravičnost. Očitno je da ta ne velja ko gre za enormne zaslužke.
Tomislav Nikolić
nekdanji družbenik
Poudarjeni deli zgornjega teksta za ločeno in vizualno poudarjeno objavo, ki so smiselno malenkostno spremenjeni:
Z uporabo fikcije iz 4. odstavka 27. člena ZFPPod, so bili dolgovi izbrisane družbe prenešeni na njihove družbenike.
Samo v enem primeru je bilo ugotovljeno da družbeniki niso odgovorni za dolgove.
ZFPPod je bil sprejet zaradi reševanja plačilne nediscipline, dejansko pa je omogočil določenim skupinam da se enormno obogatijo.