Pismo predsedniku države in varuhinji človekovih pravic

Spoštovani gospod predsednik Borut Pahor!

V »senci« izbrisov Neslovencev, so se od leta 1999 dalje dogajali nasilni izbrisi gospodarskih (kapitalskih) družb, d.o.o. in d.d.. Ti izbrisi sicer niso bili tako odmevni, so pa bili veliko bolj obsežni, njihove posledice pa so bile katastrofalne. Zaradi zaščite interesov večjih (bivših družbenih) podjetij,sodišč[1] in bank, ki so nevestno poslovali, je leta 1999 bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

Bližnjico k reševanju prikrivanja nedelovanja sodiščin »reševanju« splošne plačilne nediscipline so našli Aleš Zalar, Mitja Gaspari (takratni finančni minister) in Nina Plavšak (dežurna sestavljalka insolvenčne zakonodaje, z honorarjem od 50.000 do 60.000 € za vsako spremembo).

Izbrisalo se je preko 40.000 pravnih subjektov – v enem od sodišč celo 500 v enem dnevu. Trenutno poteka cca 18.000 pravdnih postopkov proti družbenikom izbrisanih družb. Prizadetih je več kot 50.000 državljanov, ki so bili družbeniki ali delničarji v kapitalskih družbah, po sprejetju ZFPod pa so postali dolžniki z veljavnostjo za nazaj.

Gospa Plavšak je poslance Državnega zbora zavedla, ko jim je prikrila pravne posledice izbrisa. Te pa so bile:

  • Kapitalska družba (d.o.o. ali d.d.) je bila nasilno izbrisana, ne glede na to, ali je imela premoženje ali ne
  • Razlog za izbris je bilo neposlovanje, blokada računa, sprememba sedeža i.t.d.. Zakonodajalec ali kasneje sodišče pa ni bilo sposobno ugotoviti razlog neposlovanja, ki je v večini primeri bil v nemoči izterjati terjatve do večjih poslovnih sistemov tipa SCT, Vegrad, Merkur, Primorje……..
  • Obveznosti izbrisane družbe (dolgovi) so se avtomatsko prenesle na ustanovitelje kapitalskih družb. Tako so »dolžniki« postale fizične osebe, ki so svoja denarna sredstva vložile kot kapitalski vložek, ki v izbrisani družbi nikoli niso bili zaposleni, ki so kapitalski delež dobili kot darilo ali je bil njihov delež tako majhen (celo 0,6%), da niso mogli vplivati na poslovanje družbe.
  • Dejstvo, da so »dolžniki«, so ustanovitelji kapitalskih družb spoznali šele, ko jih je obiskal rubežnik. Za prenos dolga iz kapitalske družbe na fizično osebo niso dobili nikakršne odločbe, na katero bi se lahko pritožili.

Policija, tožilci in sodišča niso bila (tudi sedaj niso) sposobna ugotoviti zlorabo položaja posameznikov kapitalski družbi dolžnika (spregled pravne osebnosti po 8. Členu ZGD 1), zato se je uporabljalo lahkotno povprečenje v smislu kriminalizacije podjetništva: družbeniki kapitalskih družb (po izbrisu) so osebno odgovorni za dolgove izbrisanih družb, njihove dejanske odgovornosti pa se ne ugotavlja.

V prilogi vam dostavljamo dokument, s katerim ugotavljamo večkratno kršitev človekovih pravic in Ustave Republike Slovenije.

Spoštovani gospod Predsednik!

Prosimo za vaše posredovanje, saj gre za najmanj 18.000 lastnikov deleža ali delnice v kapitalskih družbah, katerih dolgovi so bili protiustavno preneseni na ustanovitelje. To je povzročilo nezaslišano stisko tisočev posameznikov in družin. To je povzročilo popolno nezaupanje v pravno državo in popolno apatijo pri gospodarskih aktivnostih, ki jih naša država močno potrebuje.

CINIP je že navezala stik in dala ustrezna pooblastila odvetniku iz Italije, profesorju Andrea Saccucci. Prof. Saccucci je problematiko proučil in zatrdil, da bo s tožbo uspel pri Evropskem sodišču za človekove pravice.

CINIP se bo vztrajno zavzemala za odpravo krivice. Naši dosedanji napori so bili vedno jalovi, saj nas je Ustavno sodišče vedno znova postavilo v izhodiščni položaj ob sprejetju Zakona, ne glede na z veliko večino sprejete zakone v Državnem zboru, najvišjem zakonodajnem organu Republike Slovenije. Sigurno ste vi spoštovani gospod predsednik ena od najvišjih autoritet naše države. Zato vas s tem pismom pozivamo, da se zavzamete za reševanje te problematike v skladu s svojimi pooblastili in položajem.

[1] Novela ZPPSL-B je v 2. odst. 3. člena določala, da »pristojno sodišče uvede stečajni postopek po uradni dolžnosti nad dolžnikom v primeru, da dolžnik ni zagotovil izplačila plač za Uradni list RS, št.39/1997.obdobje zadnjih treh mesecev ali da ima dolžnik blokiran žiro račun oziroma je nelikviden zadnjih 12 ali več mesece. V ta namen Agencija za plačilni promet enkrat mesečno obvešča pristojna sodišča o podjetjih, ki izpolnjujejo pogoje za uvedbo stečajnega postopka, določene v prejšnjem odstavku. Način zbiranja podatkov o izplačilu plač predpiše minister, pristojen za delo.”