ZFPPod je eksistencialno ogrozil deset-tisoče malih družinskih podjetnikov.
Spoštovani gospod Peter Svetina, varuh človekovih pravic, vaša vloga je predvsem, da pomagate ljudem in je lahko ta pomoč v vodenju postopka, čeprav niste prepričani v njegov uspeh .
Spoštovani gospod Svetina, na vas kot Varuha
človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnil
občan s prošnjo, da bi njemu in več deset tisoč sodržavljanom pomagali pri
povrnitvi od države prisilno odvzetega premoženja na podlagi spornega zakona o
finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je bil sprejet leta 1999 pod,
najblažje rečeno, spornimi okoliščinami. Odgovorili ste mu v pisni obliki. Vaše
pismo je posredoval še meni, ker ste v njem omenjali tudi moje ime.
Omenjeni zakon je eksistencialno ogrozil deset-tisoče malih družinskih
podjetnikov s tem, da je predpisal družbenikom in delničarjem obveznost plačila
njihovih družb retroaktivno in solidarno mimo pravnih korporacijskih predpisov,
na podlagi katerih se pri nas in v drugih državah ureja odgovornost družbenikov
in delničarjev za obveznosti njihovih družb (spregled pravne osebnosti).
Takšnega zakona ne pozna nobena država v svetu, ki ureja kapitalske družbe.
O spornosti tega zakona govori dejstvo, da je ustavno sodišče (US)
»popravljalo« ta zakon šestkrat in končno ga za bodoče tudi odpravilo kot
neustavnega 18. novembra 2011. Zanimivo je, da US nikoli pri teh odločitvah ni
bilo enotno in so sodniki leve orientacije vedno glasovali proti odpravi
posledic tega zakona, ki ga je tudi levi vladi uspelo spraviti skozi državni
zbor na zadnji julijski seji in po hitrem postopku. Pravnomočne sodne odločbe
in izvršbe, sprejete na podlagi tega zakona v obdobju od 1999 do 18. novembra
2011, žal ne more nihče odpraviti brez plačila odškodnine tistim, ki imajo te
sodbe, na podlagi katerih tisoče oškodovancev še danes plačuje od svoje
pokojnine, saj jim je bilo že prej odvzeto vse premoženje.
Državni
zbor je trikrat (2007, 20011 in 2018)) odločil s sprejetjem posebnih zakonov,
da je bil ZFPPod sprejet v nasprotju z interesi družbe, zlasti pa podjetništva,
in proti vsem pravilom korporacijskega prava. Z omenjenimi zakoni so poskušali
odpraviti posledice za oškodovance, vendar, kot je že bilo povedano, ni bilo
politične volje, da se plača odškodnina tistim, ki so imeli pravične sodbe o
pravici izterjati svoje terjatve od fizičnih oseb, še manj pa je bilo volje
pomagati s plačilom odškodnine oškodovancem.
Ne samo da je državni zbor trikrat ugotavljal, da je zakon škodljiv. Vaši
predhodniki, ki so vodili institucijo Varuha, so vsako leto (poudarjam, vsako
leto) v zadnjih petnajstih letih v svojih poročilih opozarjali na škodljive
posledice omenjenega zakona, vendar Varuh nikoli ni aktivno ukrepal v smeri
odprave posledic.
Zakaj Vam, spoštovani varuh človekovih pravic, pišem javno pismo? Prvič me Vi
omenjate v vašem zgoraj omenjanem odgovoru občanu z navedbo, da se zavzemam za
»presojo ocene ustavnosti«, vendar po vašem mnenju ne obstajajo pravne
možnosti, da bi ustavno sodišče kar koli lahko spremenilo. Pri tem bi zaradi
medijev želel pojasniti, da mene in moje družine omenjeni zakon ni prizadel in
da delujem že dvajset let (brez kakršnega koli plačila od kogarkoli) le kot
korporacijski pravnik, soavtor dela ZGD, ki je povezan s tem problemom, ker ne
morem privoliti v to, da je država zlorabila pravo in povzročila tisočim toliko
gorja.
V svojem pismu občanu omenjate, da je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice
(ESČP) v tej povezavi odločalo o enem primeru, primeru L., in da je ugotovilo,
da je v tem primeru lastnik direktor bil odgovoren za obveznosti družbe. Niste
pa omenili igre z gostujočim sodnikom, ki ga je delegirala Vlada RS v ta
postopek, ki je bil osebno zainteresiran za izhod tega postopka, in prav tako v
zvezi z izbiro predmeta, ki ga je izbrala slovenska administracija ESČP za prvo
obravnavo na tem sodišču – in čeprav to ni to bila pilotska sodba, je ESČP ob
sodelovanju slovenske administracije pozneje vse primere zavrnil brez
obravnave.
Posebej pa v svojem pismu občanu niste izpostavili temeljne novosti v omenjeni
sodbi ESČP, namreč, da je to sodišče posebej
poudarilo, da bi bilo takšen zakon, kot je ZFPPod, mogoče sprejeti samo zaradi
izjemnih okoliščin. Zanimivo, da je slovenski gostujoči sodnik iz Ljubljane
nasprotoval tej ugotovitvi o nujnosti izjemnih okoliščin v ločenem mnenju, ker
je pač vedel, kaj to pomeni za nadaljnje postopke v Sloveniji. O tem, ali so
obstajale izjemne okoliščine 1999. leta v Sloveniji, pa US ni nikoli
razpravljal.
Zaradi bralcev želim pojasniti, da je mogoče začeti postopek ocene ustavnosti
le prek Varuha človekovih pravic zato, ker je zakon ZFPPod prenehal veljati
leta 2011, vendar so posledice tega zakona še vedno prisotne.
V svojem odgovoru navajate, da po vaši oceni pred več kot enim letom
dostavljeni predlog in gradivo ne zadoščata za uspeh na US in navajate tudi
vedno enake pravne argumente. Rad bi omenil, da ne dojemam institucije Varuha
tako, da daje izključna pravna mnenja o tem, ali bi na US lahko dosegli uspeh,
glede na to, da US le obravnava problem širše v smislu ustavnih načelnih
določb. Vaša vloga je predvsem, da pomagate ljudem in je lahko ta pomoč v
vodenju postopka, čeprav niste prepričani v njegov uspeh. Pravniki vemo za
starorimski izraz: Coram iudice et in alto mare in manu dei soli sumus.
(Na sodišču in na odprtem morju smo vedno v božjih rokah).
Rad bi vas javno vprašal, kar sem že večkrat tudi povedal na sestanku pri vas,
zakaj vam ne zadoščajo za vaš podpis vloge za US, da je državni zbor kot
najvišji zakonodajalec v državi trikrat ugotovil, da je nekaj narobe s tem
zakonom, da je US tolikokrat popravljal ta zakon, da je ESČP ugotovil, da bi ta
zakon moral biti sprejet le zaradi izjemnih okoliščin … In, končno,
zakaj vam nič ne pomeni prošnja tisočih slovenskih državljanov, ki so kaznovani
od države (berite: od vplivne male skupine znanih oseb) na način, ki ga ne
poznamo v svetu.
Takšen odnos do tisočih prizadetih občanov je lahko posledica političnega
ozadja ali pa vaše človeške neobčutljivosti za težave ljudi.