Dobro jutro!
Gre zopet za odgovor Varuha, ki si – tak kot je – zasluži odgovor! Dejstvo je, da je državljanom te države naloženo plačevanje ustanove, ki naj bi jih varovala pred kršitvami, ki jih povzroča institucionalni sistem države. Kot pa lepo kaže ta primer, Urad ombudsmana namesto varovanja žrtev pred sistemom varuje institucije sistema pred razkritjem njihovih kršitev. V ta namen gre tako daleč, da zlorablja pravo in kuje “strokovne” formulacije, s katerimi žrtvam na vzvišeno nerazumljiv način vtepa v glavo, da sploh niso žrtve. Razumete ta cinizem? Zakon, ki velja za nazaj, vas določi za poroka podjetju, vas v najboljšem primeru spravi na beraško palico (praviloma pa ob tem še na psihiatrijo in v nadaljevanju na Žale), pri vsem tem pa ni zaznavnih kršitev človekovih pravic. Nasprotno, v Sloveniji je (po mnenju od vas dobro plačanega varuha vaših pravic) to itak odločilo Ustavno sodišče, za katerega velja dogma o nezmotljivosti. Varuha pri tem pač ne zanima, da ga vi naprošate prav za to, da bi podal zahtevo za ustavno presojo, ki je nikoli ni bilo in česar vi sami ne morete. Ne, on trdi, da je US to že storilo in to je zadosten argument, da se z vami ne bo ukvarjal in da je njegova odločitev dokončna. Kaj si o tem misli ustavno pravna stroka, je za Varuha drugorazredno vprašanje.
Pa še češnja na torti Varuhovega cinizma: v zaključku svoje utemeljitve nas Varuh širokosrčno napoti na kar štiri naslove, ki (poleg njega) ravno tako lahko vložijo zahtevek za ustavno presojo nekega akta. Vsekakor znamenje, da se Urad varuha zaveda, da ni prijetno v žerjavico po vroč kostanj. Pa tudi znamenje, da so ob sedanjem varuhu gospodje, ki so vešči metod dela v nekdanji skupni državi, predvsem po znanem načelu “pređi brigo na drugoga”.
Te dni je bila objavljena analiza strokovnih mnenj slovenskih sodnih izvedencev s področja psihologije. Pritrdila ji je tudi pristojna mednarodna organizacija, ki je ugotovila sporno prakso, odstopanje od mednarodnih standardov in celo uporabo nedopustnih testov. Vsiljuje se mi vzporednica: tudi analiza nekaj sto primerov, ki jih je obdelal Urad varuha, bi po mojem prepričanju pokazala dvoje: da ima naš Varuh v primerjavi z avstrijskim, nemškim… zelo specifično metodologijo dela, ter da ima v obravnavanih primerih izrazito dvojna merila. V ilustracijo samo dva ekstrema:
– pred časom je bila aktualna pobuda, da bi se morale živali, ki potujejo skupaj z migranti, evtanazirati. Varuh je v zvezi s tem zavzel stališče, da bi takšno ukrepanje lahko pomenilo hud poseg v človekovo zasebnost;
– v množici primerov, omenjenih uvodoma, so bile Varuhu natančno pojasnjene neizmerne psihične bolečine, ki jih je po spornem zakonu ob izgubi stanovanj, hiš, razpadu družin, samomorih… utrpelo 5% Slovencev. Pa Urad nikoli ni pri tem zaznal enega samega posega v človekovo zasebnost, kaj šele da bi posumil na kršitev ustave. Še več – ko Urad sam nekega množičnega pojava ni zaznal, je bil o njem opozarjan ustno in pisno leta zaporedoma.
Podvzel ni ničesar. Pa ni šlo za nameravano evtanazijo afganistanskih psov, temveč za že izvedeno evtanazijo tisočev slovenskih podjetij in njihovih nosilcev. In ti morajo (preko davkov) še naprej plačevati takšno varovanje !
Pozdrav vsem,
Milan