Prijatelju, članu ZZZP – CINIP, Milanu Cizlju v slovo
Priprave na sprejem zakona o popravi krivic so bile v Oktobru v polnem teku, skupaj smo se dobili na predstavitvi knjige prof. Ivanjka na gospodarski zbornici, knjigi, katera vsebina naj bi bila kot gradivo za vse odločevalce pri sprejemanju omenjenega zakona, knjiga katera pod strokovnim peresom prof. Ivanjka s celovitostjo kronološko obdelana vso tragiko nekega zgrešenega zakona – ZFPP. Na predstavitev si dobesedno priletel, kot kakšen mladenič, bil si polno energije, po predstavitvi knjige pa smo se dogovarjali kako pripraviti nekakšno oceno stroškov ki naj bi nastali z sprejemom zakona za izplačilo škode. Tvoj iskrivi predlog o načinu izvedbe je bil takoj sprejet, obljubil si da boš zadevo vodil, da boš naloge razdelil in tako je tudi bilo. Z dopisovanjem in usklajevanjem smo oceno končali in smo se pripravljali, da boš to oceno tudi zagovarjal -razložil na sestanku v DZ, kar pa ti je preprečila bolezen. Proti koncu oktobra sva se še dopisovala, ko si v eni od pošt navedel, da nikoli v življenju nisi bil »šarlatan« in da tudi na stara leta ne boš, s tem si dal vedeti, da le pošteni – realni podatki nekaj pomenijo in da le take si ti pripravljen zagovarjati pred vsemogočnimi oblastniki. V zadnji e – pošti 24/10, si mi sporočil, da vročina raste in da imaš edino željo počivati. Naslednja informacija dne 02/11 je bila od tvoje soproge ga. Irme, da si v bolnišnici v Ljubljani.
Milan Cizl iz Piršnbrega pri Globokem, spoznali smo se po sili razmer kot žrtve zloglasnega zakona o izbrisu podjetij, prihajali smo na sestanke, bil si vedno točen ne glede na oddaljenost, bil si vedno analitično dosleden, vedno pripravljen svetovati pomagati, iti na sestanke, bil si pripravljen dajati vse samo da se zadeva poprave krivic enkrat za vselej zgodi. Zakon o popravi krivic – vsaj delno je bil sprejet v času ko si se ti boril za življenje in na našo veliko žalost nisi dočakal sprejetja zakona, za katerega bi lahko skupaj nadaljevali samo nadgradnjo le tega. Boj izbrisanih podjetnikov traja že več kot 22 let.
Milan, ko smo se poslavljali od tebe v Petek 10/12, v čudoviti vasici Pišejce, je bilo tudi vreme žalostno, vse je bilo nekako zavito v meglo, nerazumljivo…
Kako se sprijazniti z neizmerno izgubo, kaj reči, kaj napisati, ko človek ostane brez besed, ko žalost preglasi vse okrog tebe.
Tvoji soprogi in vsem tvojim iskreno sožalje v imenu vseh izbrisanih podjetnikov – vseh tvojih prijateljev.
Milan, počivaj v miru
Janez Mohorič